Rezultati iskanja
Puščica v desno
Cerkniško polje

Domov / Geografske značilnosti

Cerkniško polje

Cerkniško polje (70 km²) je del Notranjskega podolja, pas nižjega sveta, ki se razteza od Babnega polja na jugovzhodu do Godoviča na severozahodu. Spada med pritočno-ponorniška polja. Zaradi manj prepustnega triasnega dolomita, ki poteka prek polja, površje prečkajo vodotoki, ki pritekajo od vzhoda (Žerovniščica, Šteberščica). Pas manj prepustnih kamnin se pojavlja tudi na jugovzhodnem robu polja, zaradi katerega pridejo na površje podzemni vodotoki, ki so poniknili na Loškem polju, ter vodotoki izpod Snežnika in Javornikov.

Gladina občasnega jezera se spreminja glede na letni čas in količino padavin. Ob najvišjem vodostaju je jezero dolgo 10.5 km in široko 4.5 km, vode pa poplavijo prek 29 km² polja. V tem primeru se jezero razteza ob vznožju Javornikov po vsej Cerkniški dolini, od vasi Gorenje Jezero in Laze na jugovzhodu, do vasi Zelše na zahodu doline ter od vasi Otok in vznožja Javornikov do vasi Grahovo, Martinjak, Dolenje Jezero in Dolenja vas na severnem delu doline.

V Cerkniško jezero priteka voda iz več smeri. Iz Loške doline priteka skozi podzemski jamski sistem požiralne jame Velike Golobine, ki po skoraj dveh kilometrih podzemskega toka izvira v mnogih izvirih na vzhodnem robu Cerkniškega jezera. Glavni in največji vodotok Cerkniškega jezera je Stržen, ki ga ob izviru imenujemo Obrh.

Na severnem delu Cerkniškega polja voda priteče na dan v več izvirih, med katerimi sta največja Šteberški Obrh in Žerovniščica. Edini daljši površinski dotok Cerkniškega jezera je Cerkniščica, v katero se zbirajo vode z roba Otavske, Vidovske in Bloške planote. Pod masivom Slivnice so manjši dotoki v jezero še Grahovščica, Martinjščica, izvir Sv. Vida in izvir Marije Magdalene.

Na južni strani, pod Javorniki, so večji izviri Laški studenec, Tresenec, Retje, Otoški obrh, Mrzlek, Vranja jama v Zadnjem kraju ter Skadulca in izvir v Ušivi Loki.

Ob nizkem vodostaju izginja največ vode skozi požiralnike Rešeto, Vodonos, Svinjska jama, Mala in Velika Ponikva, Ajnci, Kotel, Jelenšca, Zajcevke, Gebno, Skednenca in Retje, od koder teče proti izvirom Bistre. Ob višjem vodostaju pa odteka večina vode na severozahodni strani, kjer sta vodni jami Velika in mala Karlovica, ki odvajata vodo proti Rakovem Škocjanu.