Navadni potrošnik
Družina: radičevke (Cichoriaceae)
Čas cvetenja: julij–oktober
Velikost: 30–120 cm
Rastišče: cestni robovi in pripotja, nasipališča, stari zidovi in travniki
Pokončno, žilavo steblo navadnega potrošnika (Cichorium intybus) je razvejano. Škrbinasti pritlični listi oblikujejo listno rozeto. Po spodnji strani so dlakavi. Suličasti zgornji stebelni listi so sedeči in s širokim dnom objemajo steblo. Na vrhu vsakega poganjka se razvije en do nekaj koškov, ki jih tvorijo le svetlomodri jezičasti cvetovi. Košek v premeru meri od 3 do 5 cm. Navadni potrošnik v več sortah gojijo kot zelenjavnico (radič), vendar je divje rastoč močno grenek. Kot kavni nadomestek pa se uporablja praženo koreniko. Uspeva na ruderalnih rastiščih (rastišča s stalnim človekovim vplivom) na sončnih legah po vsej Sloveniji.
Travniška kozja brada
Družina: radičevke (Cichoriaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 30–70 cm
Rastišče: travniki
Praviloma razvejano steblo travniške kozje brade (Tragopogon pratensis) je golo. Njeni sedeči, dolgo priostreni ozkosuličasti stebelni listi pri dnu objemajo steblo. Na koncu stranskih poganjkov se razvije en sam pladnjasto razprostrt košek. To socvetje, ki v premeru meri od 5 do 7 cm, tvorijo številni jezičasti cvetovi. Živo rumeni jezičasti cvetovi so navadno nekoliko daljši od zelenih ovojkovih listov, ki socvetje obdajajo. Travniška kozja brada najraje raste na svežih, s hranili zmerno bogatih tleh. Razširjena je po vsej Sloveniji le v gorskem svetu severozahodne Slovenije manjka.
Navadna škrbinka
Družina: radičevke (Cichoriaceae)
Čas cvetenja: junij–oktober
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: obdelana tla, cestni robovi, ruševine in stari zidovi
Razvejano, votlo steblo navadne škrbinke (Sonchus oleraceus) je golo ali v zgornjem delu žlezasto. Olistano je z golimi, nebleščečimi, mehkimi pernato nacepljenimi listi, ki na otip ne bodejo. Listi so premenjalno razvrščeni; srednji in zgornji objemajo steblo s puščičastim dnom. Od 10 do 15 mm dolge koške sestavljajo številni bledorumeni jezičasti cvetovi.
Navadna škrbinka je nežna rastlina, ki uspeva na zmerno vlažnih in z dušikom bogatih tleh na bazični podlagi. Razširjena in pogosta je po vsej Sloveniji, izogiba se le visokogorja.
Navadni zajčji lapuh
Družina: radičevke (Cichoriaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 25–80 cm
Rastišče: gozdovi, stari zidovi, grušč in groblje
Navadni zajčji lapuh (Mycelis muralis) je trajnica s pokončnim golim steblom, ki je v zgornjem delu razraslo. Olistano je z golimi, nežnimi lirastimi listi, s trikotno srčastim, globoko nazobčanim končnim segmentom. Listi so po zgornji strani temno zeleni, spodaj pa sinjezeleni. V spodnjem delu stebla so listi pecljati, zgornji listi so sedeči in steblo objemajo. Na vrhu poganjkov se razvijejo številni drobni rumeni koški. V vsakem košku je praviloma pet cvetov. Gol ovojek je dolg od 7 do 10 mm. Zrele rožke (plodovi) so črne s kratkim svetlim kljuncem. Dolge so 3 do 4 mm.
Navadni zajčji lapuh raste na hranljivih, humoznih, svežih tleh na zmerno kisli podlagi in na zmerno toplih legah, kjer je zaščiten pred neposrednim sončnim sevanjem. Je splošno razširjena in ena najpogostejših rastlinskih vrst pri nas.
Močvirski regrat
Družina: radičevke (Cichoriaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 5–30 cm
Rastišče: Vlažni travniki, barja in bregovi voda
Močvirski regrat (Taraxacum palustre agg.) obravnavamo kot skupino (oz. agregat) ozko sorodnih in med seboj zelo podobnih vrst, kar predstavlja okrajšava agg. za znanstvenim imenom vrste. Za močvirski regrat so značilni pokončni črtalasti listi, ki oblikujejo pritlično listno rozeto. Na robu listov je kvečjemu tu in tam kak zobec. Praviloma povsem golo cvetno steblo na vrhu nosi en košek – socvetje značilno za družini radičevk in nebinovk. Košek rumenih cvetov je dolg do 2 cm, zunanji ovojkovi listi pa so praviloma prilegli. Močvirski regrat uspeva na vlažnih travnikih, pojavlja pa se raztreseno po vsej Sloveniji.
Navadni regrat
Družina: radičevke (Cichoriaceae)
Čas cvetenja: marec–maj (oktober)
Velikost: 5–30 cm
Rastišče: gojeni travniki, ob poteh in starih zidovih, obdelovane površine
Vrste iz skupine navadnega regrata (Taraxacum officinale agg.) vsi poznamo, saj mlade liste mnogi radi nabiramo za solate, užitna pa so tudi njihova živo rumena socvetja. Zgodaj spomladi iz krepke navpične korenike poženejo listi, ki oblikujejo pritlično rozeto. Suličasti (ali širši) listi so globoko zarezani, pri dnu pa belo kosmičasto dlakavi. Košek (socvetje) sestavljajo številni rumeni jezičasti cvetovi in ozkosuličasti zeleni ovojkovi listi, ki socvetje obdajajo od spodaj. Ovojkovi listi v času cvetenja navadno štrlijo vstran ali pa so zavihani nazaj. Zunanji ovojkovi listi so med cvetenjem enako dolgi kot notranji. Košek je širok od 3 do 5 cm, dolg pa nad 2 cm. Navadni regrat raste na svežih z dušikom bogatih tleh po vsej Sloveniji. Vsebuje bel sok, ki spodbuja ješčost in presnovo, pražena korenika navadnega regrata je uporabna za nadomestek kave, uporabljali pa so ga tudi za blaženje vnetij.
