Srednji trpotec
Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: travniki, pašniki, cestni robovi, peščena in skalnata rastišča
Širokojajčasti do jajčastosuličasti listi srednjega trpotca (Plantago media) oblikujejo pritlično listno rozeto. Vsaj mladi listi so gosto kratkodlakavi. Pokončna cvetna stebla so dlakava. Na njihovem vrhu se razvije gosto valjasto socvetje. Komaj opazni štirištevni cvetovi s prosojnimi suhokožnatimi cvetnimi listi so sedeči. Socvetju s sedečimi cvetovi pravimo klas. Ta je dolg od 2 do 8 cm, med zorenjem plodov pa se še podaljša. V času cvetenja bomo srednji trpotec najlažje in zanesljivo spoznali po dolgih, vstran štrlečih prašnikih z rožnatimi prašničnimi nitmi. Srednji trpotec raste na bolj ali manj suhih tleh. V Sloveniji je splošno razširjen.
Ozkolistni trpotec
Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 10–50 cm
Rastišče: gojeni travniki, cestni robovi in druga ruderalna rastišča
Pokončni suličasti listi ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata) oblikujejo pritlično listno rozeto. Listi s tremi do sedmimi žilami so dolgi do 30 cm in široki od 7 do 30 mm. V času cvetenja so listi dlakavi, potem ogolijo. Na vrhu cvetnega stebla številni sedeči cvetovi tvorijo socvetje – klas. Štirištevni rjavkasti cvetovi so drobni, skoraj neopazni. Zato pa so toliko bolj vidni beli prašniki, ki štrlijo iz klasa. Ta je lahko kratek, okroglast, ali podolgovato jajčast, a nikoli širši od 9 mm. Ozkolistni trpotec je znana zdravilna rastlina in ga od nekdaj uporabljajo za lajšanje najrazličnejših tegob. V Sloveniji je zelo pogost in splošno razširjen.
Visoki trpotec
Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 50–70 cm
Rastišče: poplavni in vlažni travniki
Na prvi pogled je visoki trpotec (Plantago altissima) zelo podoben ozkolistnemu trpotcu, a je veliko večji in tudi veliko redkejši od slednjega. Visoki trpotec v prsti skriva vodoravno koreniko, iz katere požene pokončno štrleče liste, ki tvorijo pritlično rozeto. Na listnem robu njegovih ozkosuličastih listov je daleč narazen razvitih nekaj belkastih zobcev. Gosto klasasto socvetje (sedeči cvetovi) na vrhu pokončnega stebla tvorijo neopazni štirištevni cvetovi, ki jih izdajajo bele prašnice na štrlečih prašničnih nitih. Venčni in čašni listi so prosojni – suhokožnati. Stranski čašni krpi sta po robu dlakavi – vejicati. Visoki trpotec uspeva na poplavnih travnikih, v glavnem na jugu in jugozahodu Slovenije; drugje po Sloveniji je redek.
Srebrni trpotec
Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: travniki, prisojna kamnita pobočja
Ozkosuličasti listi srebrnega trpotca (Plantago argentea) oblikujejo pritlično listno rozeto. Mladi, v pecelj polagoma zoženi listi so po spodnji strani sprva svilnatodlakavi, nato pa ogolijo. Listi so široki okoli 1,5 cm. Na vrhu pokončnega, okroglega stebla se razvije gostocvetno ovalno socvetje. Cvetovi so drobni. Cvetni listi so suhokožnati, prosojni. Prašnice so snežno bele.
Srebrni trpotec raste na pustih, suhih tleh kraških travnikov. Območje njegove razširjenosti v Sloveniji je omejeno na jugozahodni del države; v ostalem delu Slovenije ne raste ali pa je izjemno redek. Pri določanju srebrnega trpotca moramo biti pazljivi, saj je na videz zelo podoben ozkolistnemu trpotcu (Plantago lanceolata), ki pa rajši uspeva na bolj hranljivih tleh.
Gredljasti trpotec
Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: kamniti travniki, skalovje, grušč
Gredljasti trpotec (Plantago holosteum) je zelo prepoznaven trpotec, saj ima najožje liste med vsemi predstavniki tega rodu, ki živijo v Sloveniji. Ozkočrtalasti listi oblikujejo pritlično rozeto, iz nje pa se dvigajo cvetna stebla z gostimi klasastimi socvetji. Suhokožnato cvetno odevalo drobnih štirištevnih cvetov je neopazno, zato pa toliko bolj izstopajo rumeni prašniki. Gredljasti trpotec je rastlina toplih in izpostavljenih rastišč in je omejen na toplejši, jugozahodni del Slovenije.
