Rivinova vijolica
Družina: vijoličevke (Violaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: gozdovi
Rivinova vijolica (Viola riviniana) ima razvito olistano steblo, poleg tega pa tudi pritlične liste. Njeni listi z izrazitim srčastim dnom in nazobčanim robom so približno tako široki kot so dolgi. Tako kot steblo so tudi listi praviloma goli. Če njen modrovijoličast cvet pogledamo od blizu, opazimo, da je ostroga svetlejša od ostalega venca. Ostroga je votel cevast privesek, ki navadno vsebuje medičino – nagrado za opraševalce. Konec ostroge je pri Rivinovi vijolici navadno zavit navzgor. Skozi povečevalno steklo vidimo tudi, da so njena plodnica in (kasneje) plodovi goli. Pomembna značilnost te vrste so tudi izraziti, od 2 do 3 mm dolgi priveski na zadnjem delu čašnih listov. Rivinova vijolica uspeva v polsenci, na z dušikom zmerno bogatih tleh po vsej Sloveniji.
Gozdna vijolica
Družina: vijoličevke (Violaceae)
Čas cvetenja: marec–junij
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: gozdovi
Gozdna vijolica (Viola reichenbachiana) je na videz podobna Rivinovi vijolici. Prav tako ima razvite pritlične liste in olistano steblo, pritlik pa ne požene. Njeno golo steblo zraste 10 do 25 cm visoko. Pritlični in stebelni listi so srčasti, navadno goli. Stebelni listi so praviloma daljši od svoje širine in zato opazno ožji od pritličnih. Dlake na robu prilistov so dolge, pravimo da so prilisti dolgovejicati. Svetlo vijolični cvetovi so dolgi 1,5 do 2 cm. Ostroga je enake barve kot venec, dolga je od 3 do 6 mm. Priveski koničastih čašnih listov so neizraziti, dolgi do 1 mm. Plodnica in kasneje plod sta gola.
Gozdna vijolica uspeva v zavetju gozdov, na svežih, s humusom in hranili bogatih tleh, na bolj ali manj nevtralni podlagi. Razširjena je po vsej Sloveniji.
Dvocvetna vijolica
Družina: vijoličevke (Violaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 5–15 cm
Rastišče: skalne razpoke, vlažni in senčni kraji
Nizko, nerazvejano steblo dvocvetne vijolice (Viola biflora) je golo. Olistano je z ledvičastimi listi. Širina listne ploskve je večja od njene dolžine. Listi so raztreseno dlakavi. Steblo navadno krasita dva živo rumena cvetova, včasih pa se na rastlinici odpre en sam cvet. Navzdol obrnjen venčni list je okrašen z rjavimi žilami. Ostali štirje venčni listi so praviloma v celoti rumeni. Obrnjeni so navzgor in zavihani nazaj. Dvocvetna vijolica najrajši uspeva v višjih legah, zato jo najlažje najdemo v alpskem svetu Slovenije. V senčnih in vlažnih soteskah pa uspeva tudi v nižinah, manjka pa v vzhodnem, severovzhodnem in jugozahodnem delu Slovenije.
Njivska vijolica
Družina: vijoličevke (Violaceae)
Čas cvetenja: april–oktober
Velikost: 10–40 cm
Rastišče: obdelana tla
Drobni cvetovi njivske vijolice (Viola arvensis) poživijo robove njiv, kjer ta vrsta največkrat raste. Neizrazito dišeči cvetovi so dolgi 8 do 15 mm. Kot je za mačehe značilno, ima tudi njivska vijolica štiri venčne liste obrnjene navzgor, enega pa navzdol. Navzgor obrnjeni venčni listi so bledo rumeni, spodnji pa je temno rumen. Okrašen je s kratkimi temnimi črtami, ki opraševalce usmerjajo v notranjost cveta. Venčni listi so krajši ali tako dolgi kot zeleni čašni listi. Listne ploskve največjih stebelnih listov so podolgovate, okoli 1,5 krat tako dolge kot široke. Njivska vijolica je v Sloveniji splošno razširjena rastlina, ki se izogiba pravzaprav le Julijskim Alpam.
