Rdeča vrba
Družina: vrbovke (Salicaceae)
Čas cvetenja: marec–april
Velikost: do 6 m
Rastišče: nabrežja, močvirja, prodišča in kamnolomi
Rdeča vrba (Salix purpurea) je pionirska vrsta, saj je med prvimi lesnimi rastlinami, ki zasedejo neporasel prostor. Zraste v grm s tankimi škrlatnimi ali rumenorjavimi vejami. Cveti pred olistanjem, njeni neznatni cvetovi pa tvorijo socvetja – mačice. Vrbe so dvodomne. Rdečo vrbo bomo med cvetenjem najlažje spoznali po moškem cvetu, v katerem sta dva prašnika, ki pa sta zrasla in dajeta vtis enega. Krovna luska (na bazi ’prašnika’) je dvobarvna, zgoraj temna, spodaj svetla. Prašnice so sprva rdeče, kasneje pa rumene. Popolnoma razviti (poletni) suličasti listi so povsem goli. Dolgi so do 12 cm, najširši so v zgornji tretjini. Njihov rob je drobno nazobčan. Rdeča vrba je razširjena po vsej Sloveniji.
Rožmarinolistna vrba
Družina: vrbovke (Salicaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: do 100 cm
Rastišče: vlažni travniki in močvirja
Iz podzemnega olesenelega stebla rožmarinolistne vrbe (Salix rosmarinifolia) poženejo do 1 m visoki stranski poganjki. Kot ostale vrbe je tudi ta vrsta dvospolna – na eni rastlini so le ženski, na drugi pa le moški cvetovi. Združeni so v socvetja, ki jih pri vrbovkah imenujemo mačice. Te so dolge od 1,5 do 2 cm in so največ dvakrat daljše od svoje širine. Plodnice so gostodlakave. Ozkosuličasti do črtalasti listi so pet do desetkrat tako dolgi kot so široki. Razvijajo se hkrati z mačicami ali pred njimi. V Sloveniji je precej redka rastlina, ki se pojavlja raztreseno po vsej državi. Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Velikolistna vrba
Družina: vrbovke (Salicaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: do 6 m
Rastišče: gozdovi, poseke, kamnita pobočja in nabrežja
Velikolistna vrba (Salix appendiculata) zraste v grm ali drevo, ki zacveti v času, ko se že razvijajo svilnatodlakavi listni popki. Taki so tudi mladi listi. Kasneje so listi spodaj srhkodlakavi, zgoraj pa goli in nekoliko bleščeči. Narobejajčasti do suličasti listi so poleti dolgi od 6 do 12 cm. Navadno valovit listni rob je grobo nazobčan. Pri dnu lista sta razvita velika prilista, ki sta široka od 1 do 2 cm. Mačice so dolge od 2 do 3 cm. Moške cvetove predstavljata dva, pri dnu dlakava, prašnika in ena dvobarvna krovna luska. Če vejo velikolistne vrbe olupimo, opazimo, da je njen les brez prog (grebenčkov). Pogosta je v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu, drugod po Sloveniji pa je precej redka.
Pepelnatosiva vrba
Družina: vrbovke (Salicaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: do 6 m
Rastišče: vlažni travniki, močvirja in bregovi voda
Pepelnatosiva vrba (Salix cinerea) je grm, ki cveti pred olistanjem. Njene mačice so navadno dolge od 3 do 4 cm. Ženske mačice se med plodenjem podaljšajo; za moške pa je značilno, da so prašniki tik pred cvetenjem oranžno rdeče barve. Mlade veje so gosto sivo žametno kratkodlakave. Sivorjave vejice so robustne. Na lesu starejših olupljenih vej so vidni izraziti, par centimetrov dolgi grebenčki – proge. Ovalni do narobejajčasti poletni listi so dolgi do 9 cm in dva- do štirikrat daljši od svoje širine. Spodaj so svetlo sivo žametno dlakavi, njihov listni rob pa je valovit do grobo nazobčan. Z izjemo alpskega sveta, lahko pepelnatosivo vrbo najdemo po vsej Sloveniji.
