Razprostrta zvončica
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: gojeni travniki
Pecljati modrovijoličasti cvetovi razprostrte zvončice (Campanula patula) so dolgi okoli 2 cm in pogosto kimasti. Oblikujejo široko razprostrto socvetje. Nežno, golo steblo je olistano s sedečimi, ozkosuličastimi listi, pritlični listi pa so lopatičasti. Razprostrta zvončica uspeva v sončnih legah na bogatih tleh. V Sloveniji je splošno razširjena in pogosta travniška vrsta.
Breskovolistna zvončica
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi in med grmovjem
Razmeroma tanko, pokončno steblo breskovolistne zvončice (Campanula persicifolia) je navadno golo. Ozki, premenjalno razvrščeni, sedeči stebelni listi so črtalasto suličasti. Njeni pritlični listi pa so širši, ozkosuličasti do narobe jajčastosuličasti, in pri dnu zoženi v pecelj. Od tri do osem cvetov tvori rahlo grozdasto socvetje na vrhu stebla. Širokozvonasti cvetovi so zelo veliki; modrovijolični venec je praviloma dolg od 3 do 4 cm. Breskovolistna zvončica je razširjena po vsej Sloveniji. Največkrat raste v polsenci na pustih tleh na toplejših legah.
Klobčasta zvončica
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: gmajne, suhi travniki in pašniki
Pokončno steblo klobčaste zvončice (Campanula glomerata) ni razvejano. Cela rastlina je lahko gola do gosto kratkodlakava, nikoli pa ni štrleče togodlakava. Spodnji listi so dolgopecljati; njihove jajčaste do jajčastosuličaste listne ploskve so pri dnu zaokrožene ali srčaste. Sedeči ali kratkopecljati zgornji stebelni listi pa so ožji. Za klobčasto zvončico je značilno zgoščeno – glavičasto socvetje na vrhu stebla, ki ga obdajajo ogrinjalni listi. Poleg ovršnega socvetja so lahko v zalistjih zgornjih stebelnih listov razvita še malocvetna socvetja. Lijasto do zvonasto oblikovan venec je navadno izrazito modrovijoličen. Dolg je okoli 2 cm. Klobčasta zvončica raste na s hranili zmerno bogatih tleh po vsej Sloveniji, vendar je proti severozahodu države manj pogosta.
Šopasta zvončica
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 30–40 cm
Rastišče: gorske trate, kamnita in gruščnata pobočja
Krepko, nerazvejano steblo šopaste zvončice (Campanula thyrsoides ssp.thyrsoides) je gosto olistano s premenjalno razvrščenimi ozko suličastimi listi. Ti so, tako kot steblo, srhkodlakavi. Rumenkasto beli, sedeči cvetovi v zgornjem delu stebla oblikujejo zelo gosto klasasto socvetje. Zvonast venec je dolg od 17 do 22 mm in po zunanji strani dlakav. Podporni listi cvetov so pri tej podvrsti približno tako dolgi kot cvetovi. Šopasta zvončica raste na svežih tleh na sončnih legah, najraje na višjih nadmorskih višinah. V Sloveniji je razširjena po više ležečih območjih v alpskem, predalpskem, dinarskem in preddinarskem območju; Pomurja in Primorja pa se izogiba.
Koprivasta zvončica
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 40–100 cm
Rastišče: svetli gozdovi, grmovnata pobočja, poseke
Koprivasta zvončica (Campanula trachelium) je trajnica s štrlečedlakavim steblom, ki je v prečnem prerezu štirirobo. Zgornji, suličasti stebelni listi so sedeči, spodnji pa srčasti in pecljati. Imajo nažagan rob in spominjajo na liste koprive. Modri zvonasti cvetovi so dolgi okoli 4 cm. Uspeva na bogatih tleh, predvsem v svetlih gozdovih. Pri nas je pogosta in splošno razširjena vrsta.
Justinova zvončica
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 15–30 cm
Rastišče: skalovje
Justinova zvončica (Campanula justiniana) iz podzemnega dela požene številna pokončna stebelca. Ta so nežna in praviloma gola. Stebelni listi so premenjalno razvrščeni. Jajčasti do suličasti spodnji listi so dolgopecljati, njihov listni rob pa je nazobčan z nekaj ostrimi zobci. Zgornji stebelni listi so celorobi in zelo ozki – črtalasti. Na vrhu vsakega stebelca se odpre en sam zvonast cvet vijolično modre barve. Dolg je okoli 1,5 cm. Cvetni popki so pokončni, razprti cvetovi pa kimasti. Za cvet so značilni vstran ali nazaj štrleči nitasti čašni listi. Je endemit Dinarskega gorstva, saj raste le na območju od Slovenije do Gorskega Kotarja.
Navadno njivno zrcalce
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: obdelana tla in ob poteh
Razvejano steblo navadnega njivnega zrcalca (Legousia speculum–veneris) je premenjalno olistano s suličastimi do jajčastimi listi. Sedeči listi so nekoliko valoviti. Dolgi so od 1 do 3 cm. Vijolični cvetovi z zelenkasto belo sredico oblikujejo rahla socvetja na vrhu poganjkov. Pladnjasto razprostrti cvetovi v premeru merijo okoli 2 cm. Zeleni čašni listi so ozki, črtalasti, in komaj daljši od venca. Z izjemo alpskega sveta, je navadno njivno zrcalce razširjeno po vsej Sloveniji. Ustrezajo mu tople lege na bazični podlagi.
Jajčasti repuš
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: visoko steblikovje, travniki, grmovnati kraji
Jajčasto socvetje jajčastega repuša (Phyteuma ovatum) oblikujejo cevasti črnovijolični cvetovi. Njegovi dolgopecljati pritlični listi so široki in srčasti. Proti vrhu stebla so listi vse ožji, peclji pa vse krajši. Uspeva na travnikih in med visokimi steblikami na tleh, ki so bogata s hranili. Razen v subpanonskem fitogeografskem območju, se pojavlja po vsej Sloveniji.
Zahlbrucknerjev repuš
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 30–90 cm
Rastišče: pašniki, travniki in gozdni robovi
Zahlbrucknerjev repuš (Phyteuma zahlbruckneri) je visoka, sloka rastlina, ki jo krasi valjasto socvetje svetlo modrih cvetov. Socvetje je dolgo 4 do 10 cm. Pokončno steblo je olistano s črtalasto suličastimi listi, ki so proti socvetju vse manjši. Pritlični listi so pecljati, z zaokroženim ali zoženim dnom. Od podobnih repušev ga najlažje ločimo po obliki cvetov in številu brazd. Cvetovi so pri tej vrsti (vsaj preden se popolnoma odprejo) bolj ali manj ravni, pestič Zahlbrucknerjevega repuša pa ima 2 brazdi.
Zahlbrucknerjev repuš najraje uspeva na višjih legah, na zakisanih, svežih tleh zmerno bogatih z dušikom. V Sloveniji ni pogost in uspeva v glavnem v zahodnem delu države.
Glavičasti repuš
Družina: zvončičevke (Campanulaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 10–50 cm
Rastišče: travniki, skalnata in gruščnata pobočja, med grmovjem
Pokončno steblo glavičastega repuša (Phyteuma orbiculare) je na redko olistano s sedečimi, ozkosuličastimi listi, ki imajo pogosto srčasto dno. Jajčasti do suličasti pritlični listi z zaokroženim ali srčastim dnom pa so pecljati. Njegovi navzgor zaviti cevasti cvetovi so modri; dolgi so od 10 do 15 mm. Združeni so v oblo, glavičasto socvetje na vrhu stebla, ki je pri dnu obdano z ovršnimi listi. Ti so jajčasti ali suličasti in dolgo priostreni ter pri dnu zaokroženi. So goli ali le po robu dlakavi in približno tako dolgi kot cvetna glavica. Glavičasti repuš raste na pustih, a s humusom bogatih, svežih tleh; najbolj mu ustrezajo svetla rastišča na hladnejših legah na bazični podlagi. Razširjen je v hribskem pasu severne, zahodne, osrednje in južne Slovenije.
