Rezultati iskanja

Domov / Izobraževalne vsebine / Živalski svet

Kačji pastirji

Odrasli kačji pastirji (red Odonata) sodijo med največje danes živeče žuželke in gotovo tudi med najbolj izjemne. Njihovih letalnih sposobnosti ne dosega nobena druga žival na Zemlji! Kačji pastirji namreč nadzorujejo vsako krilo posebej, kar jim omogoča tudi vzvratno letenje.

Poleg tega, da so njihova telesa barvita in okrašena s pisanimi vzorci, kačji pastirji najraje letajo v toplih in sončnih dneh in so zato zelo dobrodošel subjekt opazovanja. Redko katero početje je bolj kratkočasno od opazovanja njihovih aktivnosti in zračnih akrobacij med sprehodom ob rečnih meandrih ali med oddihom na bregu jezera…

Kačji pastirji so stara skupina žuželk, ki največjo pestrost oblik dosegajo v tropskih predelih našega planeta. Danes živeče kačje pastirje uvrščamo v tri podredove - enakokrili kačji pastirji (Zygoptera), raznokrili kačji pastirji (Anisoptera) in prakrili kačji pastirji (Anisozygoptera). Trenutno poznamo skoraj 5700 vrst kačjih pastirjev, od teh jih v Evropi živi okoli 120, le dva pa uvrščamo med prakrile kačje pastirje. V Sloveniji so opazovali nekaj čez 70 vrst, na Cerkniškem jezeru pa zabeležili pojavljanje več kot 35 vrst.

Kačji pastirji so žuželke z nepopolno preobrazbo, kar pomeni, da se odrasla žival izleže neposredno iz ličinke, brez stadija bube. Ličinke kačjih pastirjev živijo v vodi, kjer v glavnem plenijo druge nevretenčarje. Ličinke velikih vrst kačjih pastirjev pa ujamejo celo paglavca ali ribjo mladico. Ličinka v vodi raste in se zato med razvojem večkrat levi. Ko doseže polno velikost, zapusti vodno okolje in se še zadnjič levi … iz nje pa prileze krilata odrasla žival. Odrasli kačji pastirji so kopenske živali in prav tako izjemni plenilci. S tem, ko zapustijo vodno okolje si s svojimi ličinkami ’ne hodijo v zelje’, tako si drug drugemu ne odžirajo hrane in imajo zato večjo možnost za preživetje.


Odrasli kačji pastirji so navadno bolj kratkoživi od stadija ličink, ki lahko v vodi živijo tudi par sezon.

Tudi razmnoževanje kačjih pastirjev je izjemno. Zanje je značilna posredna osemenitev in odložena oploditev. Samec ima na drugem členu zadka (bližje oprsja) drugotni paritveni aparat, kamor pred združitvijo s samico prenese semensko tekočino. Ko samec uspe samico uloviti, jo z zadkovimi priveski (na kocu zadka) prime, samica pa se nato pravzaprav sama osemeni. Zadeva pa se tu še ne konča, saj se jajčeca ne oplodijo takoj, ampak šele med tem, ko jih samica odlaga.

Vsak strah pred kačjimi pastirji je odveč, saj so ljudem popolnoma nenevarni. Nekatere vrste si nas bodo podrobno ogledale od blizu, nikoli pa nas kačji pastir ne bo napadel ali ugriznil!

Na žalost smo ravno ljudje najhujši sovražnik teh čudovitih bitij, saj s svojimi posegi v njihov življenjski prostor ogrožamo obstoj številnih vrst kačjih pastirjev! S tem rušimo naravno ravnovesje in krnimo sposobnost narave, da omili posledice nepričakovanih sprememb oz. dogodkov, kot so ekstremni vremenski pojavi in podobno, in tako na dolgi rok škodujemo tudi samim sebi…


Za nekatere kačje pastirje je značilno, da jajca odlagajo v paru - tandemu.

Viri:
- B. Djikstra (ur.). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British Wildlife Publishing, 2006.
- M. Kotarac. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore Slovenije. Miklavž na Dravskem polju, 1997.
- B. Sket, M. Gogala, V. Kuštor (ur.). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 2003.
- A. Gaberščik (ur.). Jezero, ki izginja. Društvo ekologov Slovenije, 2003.
- http://www.odonatolosko-drustvo.si/

Enakokrili kačji pastirji (Zygoptera)

Raznokrili kačji pastirji (Anisoptera)