Modri kresničar
Modri kresničar (Ischnura elegans) sodi med najpogostejše in najbolj razširjene enakokrile kačje pastirje v Evropi in pri nas. Dolg je navadno od 30 do 34 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 3,5 cm.
Samce kresničarjev bomo zlahka spoznali po značilni dvobarvni pterostigmi (notranja polovica je temno siva, zunanja pa belkasta) na sprednjem paru kril. Če samca gledamo od zgoraj, nam v oči pade tudi živo moder člen na koncu zadka, ki se izrazito loči od bronasto črne hrbtne strani. Za modrega kresničarja je značilno, da ima moder osmi člen zadka. Ob pogledu s strani nam pokaže turkizno modro oprsje in trebušno stran začetnega in končnega dela zadka, ostali trebušni del zadka pa je zelenkasto rumen.
Pri samicah je stvar bolj zapletena, saj poznamo tri barvne oblike odraslih samic. Ene so bolj ali manj enako obarvane kot samci, pri ostalih dveh oblikah pa se modra barva ne izrazi. Boki in trebušna stran slednjih so bledo zelene do rumeno rjave barve.
Modri kresničar naseljuje zlasti stoječe vode, a ga najdemo tudi v vodotokih. Najbolj mu ustrezajo vodna telesa z nizko in gosto vodno vegetacijo. Zlasti s hranili bogate, visoko produktivne (evtrofne) vode lahko gostijo zelo velike populacije te vrste, saj samci niso teritorialni in se v družbi ostalih dobro počutijo.
Odrasle bomo lahko opazovali letati vse od poznega aprila do poznega septembra.
Samec in sammica se med parjenjem primeta v t.i. koleselj.
Samec modrega kresničarja ima modro obarvan 8. člen bronasto črnega hrbtne strani zadka.
Bledi kresničar
Bledi kresničar (Ischnura pumilio) je ena najmanjših vrst kačjih pastirjev v Evropi in najmanjši med vrstami, ki živijo v Sloveniji. Odrasel je dolg od 26 do 31 mm, razpon njegovih kril pa okoli 3,5 cm.
Za odtenek manjši samec bledega kresničarja je po obarvanosti na moč podoben modremu kresničarju (Ischnura elegans). Na hrbtni strani prevladuje bronasto črna barva, le konec zadka je značilno moder. Trebušna stran oprsja in konca zadka sta svetlo modra, vmesni del zadka pa je spodaj rumenkast. Sorodni vrsti bomo ločili po modrem členu na koncu zadka – bledi kresničar ima obarvan deveti člen in le delček osmega. To modrino pa pri njem večkrat prekinejo črne pege. Dvobarvna pterostigma na sprednjih krilih je pri tej vrsti opazno večja kot na zadnjem paru kril.
Mlada samica je ena najbolj živo obarvanih slovenskih kačjih pastirjev. Na oprsju samice, ob strani in na trebušni strani zadka prevladuje kričeče oranžna barva. Hrbtna stran večjega dela zadka in proga na zgornji strani oprsja pa sta črni. Odrasla samica je sila neopazna, saj se odene v zeleno opravo; temno zelen zadek in nekoliko svetlejše oprsje.
Kljub drobni postavi je bledi kresničar pravi popotnik, ki se rad seli. Pravzaprav ga v selitev prepriča zaraščanje njegovega življenjskega prostora. Najbolj mu namreč ustrezajo plitva stoječa vodna telesa z nizkim vodnim rastjem, kot sta sita in preslica. Tu se lahko pojavi v velikih množinah. Ko pa se v tako vodno telo naselijo večje vrste rastlin, na primer rogoz ali trst, pa se bledi kresničar odpravi na pot iskat nov, manj zaraščen, vodni dom.
Odrasle živali letajo od marca do oktobra. V toplejših vodnih telesih se lahko odrasli izležejo tudi dvakrat na leto.
Značilno oranžno obarvano samico bledega kresničarja bomo težko zamenjali z drugo vrsto.
Travniški škratec
Travniški škratec (Coenagrion puella) je en najpogostejših kačjih pastirjev v večjem delu Evrope. Ta vitek kačji pastir iz družine škratcev v dolžino meri od 33 do 35 mm, razpon njegovih kril pa okoli 4 cm.
Samec je za škratce značilno obarvan, njegovo nebeško modro telo krasi črn vzorec. Na videz so si naši škratci zelo podobni. Razlikujejo se po črni risbi na drugem členu zadka, ki je pri travniškem škratcu v obliki črke U.
Obarvanost samic je variabilna, lahko so svetlo zelene ali svetlo modre, vedno s črnim vzorcem. Na videz so izjemno podobne samicam ostalih vrst škratcev. Od teh pa jih lahko zanesljivo ločimo po obliki zadnjega roba hrbtnega ščita (pronotum) prvega člena oprsja – to je člena, iz katerega izrašča sprednji par nog.
Travniški škratec je pri nas gotovo najpogostejši od vseh predstavnikov rodu. Pojavlja se na zelo različnih tipih vodnih teles. Najbolj mu ustrezajo stoječe vode z bogato razraslim vodnim rastlinjem, pogost pa je tudi na počasi tekočih vodah.
Travniški škratci letajo od aprila do septembra.
Samec travniškega škratca ima na 2. členu zadka črno risbo v obliki črke U.
Samec travniškega škratca se preteguje na obvodni rastlini.
Travniška škratca v ljubezenskem objemu, koleslju.
Veliki rdečeokec
Veliki rdečeokec (Erythromma najas) je dolg od 30 do 36 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 4,5 cm. Tako je nekoliko večji in bolj čokat od podobno obarvanega modrega kresničarja (Ischnura elegans), ki pa ima zelenkasto modre oči.
Za samca velikega rdečeokca so zelo značilne krvavo rdeče oči. Njegove noge so v celoti temne, prav tako je enotno obarvan hrbtni del oprsja. Tudi hrbtna stran zadka je skoraj vsa temna, nebleščeče črna ali sivkasta. Modra barva je pri tej vrsti omejena na oprsje ter prvi in zadnja dva člena zadka, kjer je od črne barve jasno ločena pod pravim kotom. Trebušna stran ostalega dela zadka je bledo zelena.
Samica je videti temnejša od samic ostalih vrst enakokrilih kačjih pastirjev, njene rjave oči pa so pogosto rdečkaste. Hrbtna stran njenega zadka je vsa črna, tudi hrbtno stran oprsja krasita le dve, prav kratki, zeleni črti.
Veliki rdečeokec je vrsta vezana na stoječa in počasi tekoča vodna telesa, kjer uspevajo plavajoče vodne rastline, saj samice v njihove liste in stebla odlagajo jajčeca, pa tudi samci najraje posedajo na njih.
Odrasle živali bomo lahko opazovali med aprilom in avgustom. Največje število velikih rdečeokcev se na vodnih telesih, kjer rastejo rumeni blatnik (Nuphar luteum), beli lokvanj (Nymphaea alba) ali različne vrste dristavcev (Potamogeton sp.) s plavajočimi listi, pojavi junija.
Rdeče oči in enotno bakreno črna hrbtna stran oprsja sta značilni za velikega rdečeokca.
Prodni paškratec
Prodni paškratec (Erytromma lindenii ali Cercion lindenii) je dolg med 30 in 36 mm, razpon njegovih krilc pa meri med 19 in 21 mm.
Samec je s svojo nebesno modro barvo telesa in črnim vzorcem na moč podoben rodu škratcev (Coenagrion), a so njegove oči v celoti modre, medtem ko imajo škratci vrhnji del oči črn. Za samca prodnega paškratca značilne v celoti modre oči, široki modri antehumeralni progi in modro 'lučko' omejeno na skrajni konec zadka lahko opazimo že na daleč. Od blizu pa opazimo še vzorec značilno oblikovanih črnih lis na hrbtni strani zadka. Črna lisa na 2. členu zadka ima obliko keliha, lise od 3. do 6. člena pa obliko sulice, hrbtni del 7. in 8. člena pa črna lisa v celoti prekriva. Telo samice je svetlo zeleno, le srednji del zadka je moder. Črn vzorec na hrbtni strani njenega zadka pa tvorjio lise drugačnih oblik. Za to vrsto je značilna tudi svetlo siva, razmeroma dolga pterostigma.
Prodni paškratec je toploljubna vrsta, najpogostejša v območju Sredozemlja. Živi v večjih stoječih ali počasi tekočih vodah, bogatih s kisikom in gosto vodno vegetacijo. Odrasli imajo navado brzeti nizko nad vodno gladino in počivati na plavajočem ali iz vode štrlečem rastlinju daleč od obale.
V naših krajih odrasle najpogosteje srečamo julija in avgusta.
Prodni paškratec je v Sloveniji ogrožen, kot ranljiva vrsta (V) je uvrščen na Rdeči seznam.
Prodnega paškratca bomo redko srečali na kopnem, saj se najboljše počuti nad jezersko gladino.
Rani plamenec
Rani plamenec (Pyrrhosoma nymphula) je en od dveh rdeče obarvanih kačjih pastirjev iz družine škratcev, ki živita v Sloveniji. V dolžino navadno meri od 33 do 36 mm, razpon njegovih kril pa okoli 4,5 cm.
Samec ima krvavo rdeč zadek, ki je le pri koncu ’umazan’ s črno barvo. Hrbtna stran oprsja je bakreno črna z značilnima rdečima progama. Oprsje pa je spodaj in ob strani rumenkasto ter okrašeno s črno in rdečo progo. Za samce te vrste so značilne še v celoti temne, skoraj črne, noge.
Samice so večinoma zelo podobne samcem, le da imajo na koncu zadka nekoliko bolj obsežne črne lise, ki se pri nekaterih barvnih oblikah po hrbtni strani zadka lahko vlečejo vse do oprsja.
Rani plamenec živi v zelo različnih tipih vodnih teles. Najdemo ga v mlakah in močvirjih ob gozdnih potokih, celo v kraških izvirih obraslih z mahom in tekočih vodah … najbolj pa mu ustrezajo nekoliko zarasli kanali in osuševalni jarki, kjer se pojavlja skupaj z drugimi vrstami. V vodnih telesih z gostimi sestoji trsta (Phragmites australis) ali rogoza (Typha sp.) pa ga praviloma ne bomo srečali.
Odrasli rani plamenci so eni prvih kačjih pastirjev, ki se pri nas pojavijo, saj začnejo letati že proti koncu aprila, nato pa lahko vztrajajo vse do avgusta. Zgodnje izletanje velja za tople nižinske lege, medtem ko se v hladnejših delih Slovenije lahko prvi pojavijo šele junija.
Rani plamenec nam med počitkom pokaže zanj značilne povsem temne noge in dve rdeči črti na hrbtni strani oprsja.