Bledi kresničar (Ischnura pumilio) je ena najmanjših vrst kačjih pastirjev v Evropi in najmanjši med vrstami, ki živijo v Sloveniji. Odrasel je dolg od 26 do 31 mm, razpon njegovih kril pa okoli 3,5 cm.
Za odtenek manjši samec bledega kresničarja je po obarvanosti na moč podoben modremu kresničarju (Ischnura elegans). Na hrbtni strani prevladuje bronasto črna barva, le konec zadka je značilno moder. Trebušna stran oprsja in konca zadka sta svetlo modra, vmesni del zadka pa je spodaj rumenkast. Sorodni vrsti bomo ločili po modrem členu na koncu zadka – bledi kresničar ima obarvan deveti člen in le delček osmega. To modrino pa pri njem večkrat prekinejo črne pege. Dvobarvna pterostigma na sprednjih krilih je pri tej vrsti opazno večja kot na zadnjem paru kril.
Mlada samica je ena najbolj živo obarvanih slovenskih kačjih pastirjev. Na oprsju samice, ob strani in na trebušni strani zadka prevladuje kričeče oranžna barva. Hrbtna stran večjega dela zadka in proga na zgornji strani oprsja pa sta črni. Odrasla samica je sila neopazna, saj se odene v zeleno opravo; temno zelen zadek in nekoliko svetlejše oprsje.
Kljub drobni postavi je bledi kresničar pravi popotnik, ki se rad seli. Pravzaprav ga v selitev prepriča zaraščanje njegovega življenjskega prostora. Najbolj mu namreč ustrezajo plitva stoječa vodna telesa z nizkim vodnim rastjem, kot sta sita in preslica. Tu se lahko pojavi v velikih množinah. Ko pa se v tako vodno telo naselijo večje vrste rastlin, na primer rogoz ali trst, pa se bledi kresničar odpravi na pot iskat nov, manj zaraščen, vodni dom.
Odrasle živali letajo od marca do oktobra. V toplejših vodnih telesih se lahko odrasli izležejo tudi dvakrat na leto.
Značilno oranžno obarvano samico bledega kresničarja bomo težko zamenjali z drugo vrsto.