Pajki iz družine Heteropodidae plena ne zasledujejo aktivno in tudi v umetelno spletene mreže ga ne lovijo, ampak nanj čakajo v zasedi na nizkem rastlinju.
Samica zase in zapredek z jajčeci iz listov grma ali drevesa, ki jih poveže s svileno nitjo, zgradi prostorno kamrico, kjer se skriva pred plenilci.
Pri nas živi le ena vrsta, ki pripada tej družini, to je zeleni pajek (Micrommata virescens oz. Micrommata roseum).
Zeleni pajek
Zeleni pajek (Micrommata virescens) živi na gozdnih jasah, gozdnih robovih ter ob gozdnih poteh in po grmiščih. Če je dovolj toplo ga bomo prvič opazili že zgodaj spomladi, nato pa bomo to vrsto srečevali vse do jeseni. Največkrat ga najdemo na osončenih krajih, saj je vrsta toploljubna.
Zeleni pajek najraje lovi iz zasede. V nizkem rastju negibno čaka, nato pa plen, ki se mu dovolj približa, zgrabi z nogami.
Samica je vsa zelena in se zato na rastlini zlahka prikrije. Njeno glavoprsje in noge so travnato zelene barve, ovalen zadek pa svetlo zelen z rumeno obrobljeno temnejšo liso, ki poteka vzdolž sredine. Telo samice je dolgo od 10 do 15 mm. Odrasli samci imajo glavoprsje in noge obarvane temno zeleno, rumen zadek pa je okrašen s škrlatnimi vzdolžnimi progami. Telo samca je dolgo od 7 do 10 mm. Osebki, ki še niso dosegli spolne zrelosti, so slamnate barve in navadno posuti z rdečimi pikami, vzdolž zadka pa imajo dve rumeni črti. Za osebke obeh spolov in tudi za mladostne osebke zelenega pajka pa je značilen pas belih dlak okoli črnih oči.
