Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Modra taščica

Domov / Živalski svet / Ptiči / Drozgi

Modra taščica

Modra taščica (Luscinia svecica) ima s taščico, prebivalko naših gozdov, živih mej, parkov in vrtov, skupno ime in velikost, po sorodnosti pa je bližje slavcu in ju ornitologi uvrščajo v isti rod (Luscinia). Iztegnjena bi modra taščica merila med 13 in 14 cm.

Modra taščica je precej suhcena in majhna ptica z dolgimi tankimi nogami. Najbolj opazna značilnost odraslih ptic je pravzaprav široka belkasta ’obrv’ – proga, ki nad očmi poteka od tankega črnega kljuna proti temenu glave. Ime je ta vrsta dobila po nebesni modrini grla in prsi, ki jo spodaj poudarja črna polmesečasta proga. Ta preko belkaste polkrožne črte in rjasto rdečega pasu polmesečaste oblike prehaja v umazano belo trebušno stran. Modrina je pri samcu veliko obsežnejša in izrazitejša, medtem ko je vzorec na grlu samice precej spremenljiv in modrina včasih sploh ni opazna. Pravzaprav je vsa hrbtna stran, od glave do trtice, rjavkasto siva. Iz sivine izstopa le rep, ki je zgoraj črn in ima rjasto rdečo bazo, kar je dobro vidno zlasti med letom. Mlade ptice so drobno pikčaste, podobno kot mladiči taščice, vendar že imajo črn in rdeče rjav rep.

Poznavalci ločijo tri podvrste glede na to ali moder ’slinček’ krasi bela ali rdeča lisa ali pa je modrina sklenjena. Podvrste imajo tudi različna območja razširjenosti, torej areale.

Oblika kljuna nakazuje, da se modra taščica hrani pretežno z žuželkami in podobnimi nevretenčarji, ki jih z ozkim koničastim kljunom spretno pobira s stebelc in z listov ali pa jih izbrska izpod suhega listja. Redko žuželke lovi tudi v zraku, včasih se loti še kakšnega polža ali deževnika, pozimi pa se hrani s semeni in sadjem.

Modra taščica je plaha in nekoliko skrivnostna ptica, ki se večino časa drži v gostem rastju. Pri nas jo bomo lahko opazili le na preletu, ko se seli na ali z območij prezimovanja. Zimo prebije na jugu Iberskega polotoka, v severni Afriki, na Arabskem polotoku in v nekaterih delih Azije. Gnezdi med majem in julijem; zlasti na severu, v Skandinaviji in Sibiriji, v Aziji vse do Himalaje, pa tudi na posameznih območjih v srednji in zahodni Evropi ter ob Črnem morju. Globoko skodeličasto gnezdo iz vejic, travnih bilk in mahu navadno zgradi samica. Postelje ga z živalsko dlako in ga skrije v šopu trave ali v grmovju, najraje v vrbovju na namočenih tleh.

Portret modre taščice