Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) sodi med manjše galebe. Iztegnjen je dolg od 36 do 38 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 98 do 105 cm. Tako je še za odtenek manjši od rečnega galeba, ki mu je na videz zelo podoben. Odrasli črnoglavi galebi imajo v poletnem perju povsem črno glavo. Na njej so dobro vidne oči, saj jih obkrožajo bele veke. Močen kljun se proti konici še razširi in je temno rdeč, tako kot noge. Konica kljuna je rumenkasta, pred njo pa ima še črno prečno progo. Od rečnega galeba ga bomo zanesljivo ločili po barvi peruti. Konice svetlo sivih peruti črnoglavega galeba so namreč povsem bele, medtem ko so konice peruti pri rečnem galebu črne. Pozimi črnina z njegove glave skoraj povsem izgine, tako ima črnoglavi galeb pozimi belo glavo, na njej pa ostane le črnkasta lisa, ki se drži očesa.
Praviloma je črnoglavi galeb selivka, ki vsako leto preleti velike razdalje med območji gnezdenja in prezimovanja; le posamezne populacije te vrste se ne selijo. Je družabna ptica, ki maja in junija gnezdi v gostih kolonijah, zlasti v okolici Črnega morja in v Srednji Evropi. Gradnji gnezda ne posveča veliko časa, kotanjo na tleh postelje le z nekaj rastlinja. Za gnezditev najraje izbere redko porasla tla na obalah velikih stepskih jezer ali v močvirjih nižinskih predelov na celini, pa tudi v lagunah in ob izlivih rek v Sredozemlju se rad razmnožuje.
Kaže, da mu je všeč toplejši del leta, saj prihod pomladi glasno pozdravlja, s prihodom jeseni in zime pa kričavi črnoglavi galeb utihne. To je precej prilagodljiva, vsejeda ptica. V času gnezdenja se hrani pretežno z vodnimi in kopenskimi žuželkami, polži, pa tudi z ribami in glodavci. Zimo najraje preživi ob morski obali. Takrat njegov jedilnik poleg žuželk, mehkužcev, deževnikov in rib sestavljajo tudi jagodičevje in semena.
V Sloveniji se črnoglavi galeb v nekoliko večjem številu pojavi v času selitve, posamezni osebki pa na Primorskem celo prezimijo.
Črnoglavi galeb v poletnem perju