Črnorepi kljunač (Limosa limosa) je vitek ptič, za katerega sta značilna dolg raven kljun in bel rep, ki se končuje s črnim pasom. Med letom ga izdaja bela proga na zgornji strani črnih peruti. Zelo dolge noge so temne, skoraj črne barve. Enako velja tudi za konico kljuna. Dolg kljun omogoča dnevno aktivnemu črnorepemu kljunaču lov različnih nevretenčarjev v plitvi vodi in namočeni zemlji. Hrani se z različnimi žuželkami in njihovimi ličinkami, z mehkužci in deževniki. Od konice kljuna do konca repa meri med 36 in 44 cm, razpon kril pa ima med 62 in 70 cm, zato sodi med največje pripadnike skupine pobrežnikov.
Črnorepi kljunač je selivka, ki prezimuje ob izlivih rek in na poplavnih ravnicah ter močvirjih na obalah Sredozemskega morja, v Južni Evropi in na Atlantski obali Afrike, Iberskega polotoka in celo v Veliki Britaniji. Od marca do aprila ga lahko v pepelnato sivem zimskem perju opazujemo tudi pri nas. Tu se na preletu za kratek čas odpočije, nato pa nadaljuje svojo pot na gnezditvena območja. Za gnezditev tudi menja perje, ki je takrat bolj barvito. Opečnato rdeča barva vratu in prsi se zlije v bel trebuh, ki je črno progast. Sivkasto zgornjo stran kril popestrijo črne packe, obrobljene z nekaj rdečine. Konica kril in njihov zadnji rob sta črna. Gnezdo si med aprilom in junijem navadno uredi v šopu šašev na vlažnih travnikih, močvirjih in barjih raztreseno po Srednji in Vzhodni Evropi. Gnezditev črnorepih kljunačev je živahen dogodek, ki ga ves čas glasno spremljajo. Leta 1990 naj bi en par na Cerkniškem jezeru tudi gnezdil, običajno pa se v poletnem perju pri nas spet ustavi na jesenski selitvi.
Število črnorepih kljunačev rahlo upada, kar lahko pripišemo izginjanju njegovih življenjskih prostorov zaradi izsuševanja.
Črnorepa kljunača v zimskem perju
Črnorepa kljunača pozimi
Črnorepi kljunač med menjavo perja v poletno