Kozica (Gallinago gallinago) sodi med manjše pobrežnike, saj skupaj s kljunom, ki je dolg okoli 7 cm, meri od 23 do 28 cm. Razpon njenih peruti je med 39 in 45 cm. Kozica se rajši skriva med šopi šašev ali trav, kot pa izpostavlja, ko pa se nam med iskanjem hrane na blatnem bregu ali med spomladanskim petjem na kolu ali podobnem pevskem mestu vseeno pokaže, jo bomo zlahka prepoznali. Izdajo jo nesorazmerno dolg raven kljun, sključena drža čokatega telesa, razmeroma kratke noge in značilno črtasto telo in glava. Vzdolž rjavo grahastega hrbta tečejo proge okraste barve, vzdolž glave pa ima pasove svetle in temno rjave barve. Rjavo grahasti so tudi njeni boki, prsa in grlo, trebuh pa je bel. Seveda ji prav njena varovalna obarvanost olajša skrivanje med šopi rastlinja. Nanjo se tako zanaša, da se ji moramo približati na 10 do 15 m preden zbeži v cik-cakastem letu, neredko pa nam vzleti dobesedno izpod nog. Ob tem nas lahko z glasnim krikom, "ka-ač!", ki zveni kot bi nekdo kihnil, pošteno prestraši. Kozica je aktivna v mraku, ob zori in po sončnem zahodu. Znana je po svojem svatbenem spreletavanju na območju gnezdenja. V pomladnih večerih in nočeh leta v velikih krogih, vmes pa s pahljačasto razprtim repom strmoglavi proti tlom. Ob tem zunanja repna peresa oddajajo vibrirajoč zvok, ki spominja na meketanje koze.
Kozica je selivka, ki od aprila do avgusta gnezdi na močvirjih, barjih in vlažnih travnikih. Gnezdo postavi na dvignjeno mesto, da ga ne doseže voda, in ga dobro skrije med šopi šašev ali trav. Jeseni odleti na jug, kjer prezimi. Tudi pozimi je vezana na podobne življenjske prostore. Pogosto jo lahko opazimo ob jezerih, rekah in vodnih jarkih kako si z zabadanjem dolgega kljuna v blatni breg išče hrano. Kozica se navadno hrani v manjših skupinah, v večje jate se druži le med selitvijo in pozimi. V glavnem se hrani z žuželkami, pa tudi z deževniki, majhnimi raki in polži ter pajki, občasno tudi s hrano rastlinskega izvora. Tu in tam pogoltne droben kamenček, ki ji pomaga drobiti hrano v želodcu.
Kozico, ki jo v Sloveniji obravnavamo kot kritično ogroženo gnezdilko, najbolj prizadene spreminjanje njenega življenjskega prostora. Njen habitat se krči zaradi izsuševanja močvirij in poplavnih ravnic, regulacij vodotokov, spreminjanja travnikov s prekomernim gnojenjem in pa z zaraščanjem travnikov z lesnimi vrstami, kar je posledica opuščanja košnje.
Kozica
Kozica