Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) v dolžino meri 30 do 34 cm, razpon njegovih kril pa od 55 do 62 cm. Spoznamo ga po dolgih zelenih nogah in dolgem, razmeroma krepkem in rahlo navzgor ukrivljenem kljunu. Noge mladostnih osebkov in ptic v zimskem perju so bolj zamolkle, sivo zelene barve. Tudi baza kljuna je sivo zelena, konica pa je črna. Zgornji del - hrbet in krila - je siv. Mladi so zgoraj temnejši, s svetlo obrobljenimi peresi, ki tvorijo progast vzorec; po prsih so enakomerno črtasti, njihov trebuh pa je bel. Odrasli v zimskem perju so zgoraj bolj svetlo sivi, po prsih pa sivkasti, brez izrazitega vzorca, medtem ko so poleti bolj kontrastno obarvani. Zelenonogi martinec je pretežno mesojeda ptica, ki se hrani tako podnevi kot ponoči. Glavnino njegove prehrane predstavljajo žuželke, predvsem hrošči in njihove ličinke, pa tudi kolobarniki (deževniki in pijavke) in raki. Je zelo urna ptica, ki jo večkrat lahko opazujemo kako se v plitvi vodi podi za ribjimi mladicami.
Od konca aprila do julija posamični pari v glavnem gnezdijo v borovih gozdovih, ki uspevajo ob močvirjih, barjih, jezerih ali rekah na severu Evrope. Gnezdo navadno uredi na suhih tleh ob rogovili ali skali, ki mu služi kot kažipot. Eden od staršev, ponavadi samica, v začetku julija odleti proti prezimovališču, preostali del družine pa ji sledi čez kak mesec. Zimo preživijo na jugu Afrike ali v Avstraliji, kjer se zadržujejo v bližini vode: na močvirjih in ob jezerih v notranjosti ali v lagunah, mangrovah ter ob rečnih deltah ob morju. Pri nas lahko zelenonoge martince največkrat opazujemo na preletu, ko si na poplavnih in močvirnih travnikih ter ob plitvih stoječih vodah odpočijejo od dolge poti in počakajo na ugodne razmere za nadaljevanje selitve.
Kot druga živa bitja, ki so vezana na močvirna območja ob vodah, tudi zelenonogega martinca ogroža izguba primernih življenjskih prostorov. Ti izginjajo zlasti zaradi izsuševanja, regulacij in onesnaževanja vodnih teles. Pri tem ne smemo pozabiti, da močvirja niso le dom številnim živalim in rastlinam, ampak so tudi največji čistilni sistem za vodo na našem planetu. Kot taka so močvirja izjemno koristna in neprecenljiva tudi za človeški rod.
Zelenonogi martinec