Družino kormoranov (Phalacrocoracidae) predstavljajo srednje veliki do veliki, v glavnem temno obarvani vodni ptiči. Vsi imajo podaljšano telo ter dolg gibljiv vrat in dolg, precej zaobljen rep. Potapljanju in plavanju je prilagojen med drugim tudi s plavalno kožico, ki je razvita med vsemi štirimi prsti. Imajo krepek, raven kljun z navzdol zavito kljukasto konico.
Med plavanjem se značilno držijo. Skoraj vse telo je namreč pod vodo, glavo (in kljun) pa držijo obrnjeno nekoliko navzgor. So odlični plavalci, ki pod vodo lovijo ribe. Kormorani se največkrat potopijo z elegantnim skokom z vodne gladine. Po potopu se na izpostavljenih mestih, na primer skalah, rogovilah ali drevesih, z razpetimi perutmi nastavljajo soncu in vetru in si sušijo premočeno perje.
Od počivališč ali gnezdišč, do območij, kjer lovijo, neredko preletijo precejšnje razdalje – tudi par deset kilometrov. Za kormorane so značilne gnezditvene kolonije, ki so pogosto mešane (z drugimi vrstami ptičev).
Kormoran
Kormoran (Phalacrocorax carbo) je zelo velik ptič, ki od kljukasto zavite konice kljuna do konca zaobljenega repa meri od 77 do 94 cm, razpon njegovih peruti pa znaša od 121 do 194 cm. Odrasli kormorani so skoraj v celoti črni, le njihova lica porašča svetlo perje, ob bazi spodnje čeljusti pa imajo še rumeno zaplato gole kože. Poleti je kormoranovo perje bolj sijoče – črno obrobljeno perje na krilih dobi bronast sijaj, perje po telesu vleče nekoliko na modro in zeleno; lica pa postanejo razločno bela. V času parjenja dobijo odrasli osebki belo perje še na vratu in glavi ter belo liso nad nogami. Mladi kormorani so bolj bledi, predvsem po vratu, njihov trebuh pa je pogosto povsem bel. V letu bomo kormorane spoznali po nekoliko zavitem oz. ’prelomljenem’ dolgem vratu in letu v jati klinaste oblike. Za kormorane je značilno tudi posedanje po drevesih, rogovilah in skalah z razpetimi krili. Takrat si sušijo perje, ki se jim je namočilo med potopi, saj slabo razvita trtična žleza kormoranom ne omogoča popolne impregnacije perja, ki je značilna za druge vodne ptiče.
To je dnevno aktivna ptica, ki se na lov odpravi izključno čez dan. Kormoran med potapljanjem pleni v glavnem ribe, lovi pa tudi ostale vodne živali, na primer dvoživke in rake.
Kormoran ima zelo obsežno območje razširjenosti in živi na vseh celinah, razen v Južni Ameriki in na Antarktiki. Naseljuje tako celinske vode kot priobalni pas morja, vendar se izogiba plitvim in zelo globokim vodnim telesom ter majhnim in zaraščenim vodam. V zmernem pasu severne poloble navadno gnezdi med aprilom in junijem, drugje pa glede na lokalne podnebne razmere. Gnezdo iz vej in drugega rastlinskega materiala zgradi na drevesu, skalni polici, redkeje tudi na tleh. Kormorani radi gnezdijo z drugimi vrstami ptic v kolonijah po nekaj deset do nekaj sto parov. Populacije kormoranov, ki živijo v južnih krajih, se ne selijo, medtem ko se severne populacije pred zimskim mrazom umaknejo na jug.
Kot pretežno ribojeda vrsta je kormoran prišel v nemilost ribogojcev in ribičev, ki ga zato ponekod še vedno neusmiljeno preganjajo. S primernimi preventivnimi ukrepi, predvsem z onemogočenjem pristajanja na ribnikih, pa je mogoče konflikt med kormorani in ljudmi končati ali vsaj omiliti.
Kormorani v letu (levo zgoraj mladosten osebek, desno odrasla ptiča)