Rumena pastirica (Motacilla flava) je s svojimi 15 do 16 cm dolžine podobno velika kot vrabec, je pa precej bolj vitka in ima daljši rep. Velikost je pravzaprav njuna edina skupna lastnost. Samca rumene pastirice bomo prepoznali po limonino rumeni trebušni strani, ki prehaja v olivno zeleno zgornjo stran telesa. Njegova glava in tanek koničast kljun sta siva, suhljate noge pa črne. Za razliko od nasičenih barv samčevega poletnega perja je perje samice veliko bolj bledo, pozimi pa obledijo tudi samčeve barve. Iz Evrope je znanih vsaj osem podvrst rumene pastirice, ki se razlikujejo po obarvanosti glave in grla. Rumeni pastirici je najbolj podobna siva pastirica, ki pa ima pepelasto siv hrbet in temno grlo (samice sivo, samci pa črno).
Rumena pastirica živi na vlažnih pašnikih in mokrotnih travnikih, na močvirjih in bregovih jezer. Všeč ji je, da ima v bližini travniških površin tudi nekoliko višje in gostejše rastje, s katerega zapoje svojo skromno pesem. Je selivka, ki prezimuje v Afriki, k nam pa se vrne zgodaj spomladi. Prvi pridejo samci, čez teden ali dva se jim pridružijo samice in začne se dvorjenje. Od maja do junija lahko v gnezdu, ki ga skrije na tleh, spelje dva zaroda. Tudi drugače preživi večji del časa na tleh, kjer si čez dan išče hrano. Neumorno teka sem in tja in s tal ter z rastlin spretno pobira drobne žuželke, vmes pa vsake toliko pomaha z repom in nas na ta način spomni, da gre za pastirico.
V Sloveniji gnezdijo tri vrste pastiric, rumena pa je najredkejša med njimi. V slovenskem rdečem seznamu ogroženih ptičev gnezdilcev je opredeljena kot ranljiva vrsta, saj je vezana na občutljiv življenjski prostor. Ta se ob nepremišljenih posegih hitro spremeni do te mere, da za življenje rumene pastirice ni več primeren. Ogrožajo jo predvsem izsuševanja močvirnih predelov in intenziviranje kmetijstva. Največje slovenske populacije te vrste živijo na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, v Ribniški dolini in Sečoveljskih solinah.
Rumena pastirica (samec)