Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) sodi med race, po obliki pa je bolj podobna gosem. Ima čokato telo ter dolge noge, vrat in glavo. Razpon njenih kril meri od 100 do 120 cm, popolnoma iztegnjena pa je dolga od 55 do 65 cm in tako nekoliko večja od naše najpogostejše race – mlakarice. Duplinska kozarka je zelo značilno in vpadljivo obarvana. Prevladuje bela barva – spodnji del njenega vratu, trebuh, boki, rep in sprednji del peruti so beli. Njena glava je temno zelena, prsi ji krasi širok rjav pas. Ima živo rdeč kljun, noge pa so bolj medlo rdeče. Samce bomo prepoznali po rdeči grbi nad kljunom, ki je samice nimajo, slednje pa so tudi nekoliko manjše.
To je vsejeda, dnevno aktivna vrsta. Hrani se z morskimi mehkužci, v celinskih (sladkih) vodah pa glavni del njene prehrane predstavljajo drugi nevretenčarji, na primer žuželke, raki, pa tudi vretenčarji – predvsem ribji drobiž. V plitvi vodi iščejo alge in ostalo vodno rastlinje, rade se pasejo na travnatih obalah velikih rek in jezer, pa tudi na poljih jih čaka obilo semen, ki se jim ne morejo upreti.
Večina populacij duplinskih kozark se sicer seli, v Evropi živeče ptice te vrste pa se na istem območju zadržujejo bolj ali manj vse leto. So torej stalnice, ki jih na jug prežene le najostrejši mraz. V Sloveniji so ti pisani ptiči neredni gostje, ki jih lahko opazujemo tu in tam skozi vse leto. Za območja gnezdenja najraje izbira slana mokrišča, na primer morsko obalo z blatnimi plitvinami ter blatne ali peščene rečne izlive, vendar pa gnezdi tudi na obalah stepskih jezer in rek. Duplinske kozarke so zanimive tudi zato, ker gnezdijo v drevesnih duplih ali v rovih, ki so jih izkopali sesalci. Na tleh gnezdo zgradijo le redko.
Vrsto ogroža zlasti izguba primernega življenjskega prostora zaradi spreminjanja režima plimovanja. Poleg tega so gnezdeče ptice pod velikim pritiskom zaradi plenjenja s strani tujerodne vrste kune – ameriškega nerca (Neovison vison), ki je pobegnil s farm, kjer ga gojijo zaradi dragocenega kožuha.
Duplinske kozarke
Duplinska kozarka