Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Kreheljc

Domov / Živalski svet / Ptiči / Plovci

Kreheljc

Kreheljc (Anas crecca) je najmanjši med racami, ki jih lahko vidimo v Sloveniji. Od konice kljuna do konca repa je dolg od 34 do 38 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 53 do 59 cm. Samica kreheljca je varovalno obarvana – z rjavo grahastim vzorcem se odlično prikrije v gosti vodni ali obrežni vegetaciji. Po obarvanosti jo bomo težko ločili od samic drugih vrst rac. Najbolj izstopata njena velikost in bleščeče zeleno ’okence’ na zgornji strani kril tik ob telesu. Samec ima ’okence’ enake barve, a je za razliko od samice zelo vpadljivih barv. Njegovi marmorirani boki od daleč zgledajo sivi, bledo rumenkaste prsi in trebuh pa so posuti s temnimi pegami in pikami. V času razmnoževanja sta njegova glava in vrat izrazite rdeče rjave barve, preko oči in senc proti tilniku pa sega zelena proga s tanko rumeno obrobo. Hrbet in krila ima siva, vzdolž bokov pa se vleče bela proga, ki jo poudarja še črna proga pod njo. Samca lahko že od daleč spoznamo po črno obrobljeni rumeni zaplati perja pod repom.

Kreheljc je čez dan aktivna raca, ki se v času gnezdenja hrani čez dan, v hladnem delu leta, zlasti v sezoni lova, pa si hrano navadno išče ponoči. Spomladi in poleti se prehranjuje v glavnem s hrano živalskega izvora – teknejo mu žuželke, drobni raki in ostali vodni nevretenčarji. Jeseni in pozimi se kreheljc osredotoči na semena vodnih rastlin (makrofitov), trav in šašev ter na semena žitaric, ki so ostala na poljih.

Gnezdo nastelje v kotanjo na tleh. Navadno ga skrije v močvirsko rastje ali pod grm tik ob vodi. Gnezdi od aprila ali maja do julija. Najraje na plitvih, močno obraščenih vodnih telesih v bližini gozda. Ne gnezdi pa samo na ustreznih jezerih in rekah, ampak tudi na mokriščih z brakično vodo (mešana morska in sladka voda). Zunaj gnezditvene sezone se pojavlja v podobnih življenjskih prostorih kot v času gnezdenja.

Kreheljca v splošnem ogroža predvsem izguba in degradacija ustreznega življenjskega prostora. V nižinah njegov habitat izginja na račun regulacij vodotokov in izsuševanja mokrišč, na višjih legah pa primerna vodna telesa ogroža intenzivno pogozdovanje in druge spremembe tradicionalne rabe tal. Tudi športni lov v nekaterih evropskih državah, Severni Ameriki in na Bližnjem Vzhodu ima negativen vpliv na populacijo te vrste, precejšen smrtni davek pa med kreheljci poberejo tudi zastrupitve s svinčenimi šibrami, ki jih požre skupaj s hrano. V Sloveniji je kreheljc zelo redek gnezdilec in spoznan za močno ogroženo vrsto.

Kreheljc (levo samica, desno samec)