Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Lišček

Domov / Živalski svet / Ptiči / Ščinkavci

Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je manjši od vrabca, a toliko bolj pisan. Odraslega liščka bomo takoj spoznali po živo rdečem obrazu ter črni in beli glavi. Rdečico obraza prekinja le črna lisa, ki obkroža koničast, razmeroma dolg, siv kljun in se nadaljuje do očesa. Njegova črna krila prekinja živo rumena proga, s katero že na daleč in tudi med letom opozarja nase. Ramena in hrbet so rožnato rjave barve, trtica povsem bela, rep pa črn z vzdolžnimi belimi progami. Po prsih in bokih je svetlo rjav, trebuh pa ima umazano bel. Mladi liščki, ki še niso dopolnili enega leta imajo za liščka značilna črno in rumeno obarvana krila, vendar pa perje na njihovi glavi ni rdeče in črno in belo pisano.

Lišček je prebivalec odprte kulturne krajine z gostimi mejicami, in visokodebelnimi sadovnjaki, dobro pa se znajde tudi v mestih, vrtovih in parkih ter na gozdnih robovih. Njegova najljubša hrana so semena, zlasti semena visokih steblik kot so ščetica, repinec in osat, pa tudi semena glavincev, grintov in regratov se redno znajdejo na njegovem jedilniku. Mlade pa v času njihove hitre rasti in razvoja hrani več ali manj z žuželkami, ki so energijsko bogata in v toplem delu leta lahko dostopna hrana.

Lišček je stalnica in ga lahko pri nas opazujemo skozi vse leto. V Sloveniji je zelo pogost in splošno razširjen gnezdilec, ki gnezdi aprila in maja. Za liščke je značilen svatbeni ples. med katerim, sedeč na veji, utripajo s krili in se zibajo sem in tja. V jeseni in pozimi se zbira v jate, ki se podnevi v iskanju hrane klatijo naokoli. Privlačijo jih visoke steblike, ki pogosto rastejo na krajih s stalnim človekovim vplivom (ruderalna rastišča), zato po gnezditvi liščki še pogosteje obiščejo človeška naselja.

Lišček