Poznamo štiri vrste, ki jih vključujemo v družino slapnikov. To so precej veliki ptiči, ki so prilagojeni lovu rib in drugih živali pod vodo. Ko si iščejo hrano, plavajo bolj potopljeni in takrat iz vode gleda manjši del hrbta, višje na vodi pa plovejo med počitkom ali med čiščenjem in urejanjem perja. Za slapnike sta značilna dolg trup in vrat, noge pa imajo nameščene povsem na zadnjem delu telesa, zato so pri gibanju na kopnem zelo okorni.
Plen – v glavnem ribe – lovijo pod vodo. Preden se v elegantnem loku potopijo, dogajanje pod gladino večinoma opazujejo s površine, s potopljeno glavo. Med potopom pod vodo pogosto ostanejo več kot minuto.
Gnezdijo predvsem na manjših in večjih jezerih v tundri ali tajgi. Plitvo vbočeno gnezdo zgradijo tik ob vodi, zato za uspešno gnezdenje potrebujejo stalen nivo vodne gladine. Slapniki hladno obdobje leta v glavnem preživijo v zalivih na morski obali, včasih tudi na jezerih. Na prezimovališčih se lahko zberejo v večje, a razkropljene jate, vendar večinoma prezimujejo posamič ali v majhnih skupinah. Na spomladanski (aprila do junija) in jesenski selitvi (septembra do novembra) preko morja letijo posamič ali v majhnih jatah. Posamezni ptiči v jati letijo daleč narazen in nikoli ne oblikujejo gostih formacij, ki so značilne za race, gosi ali kormorane.
Rdečegrli slapnik
Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) je sicer najmanjši med slapniki, a je vseeno precej velik ptič. Od konice kljuna do konca repa meri med 55 in 67 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 91 do 110 cm. Rdečegrli slapnik pri nas ne gnezdi, vendar je v Sloveniji reden zimski gost. V zimskem času je bolj zadržanih barv, ’oblečen’ v kombinacijo črne in bele. Za zimsko perje je značilno veliko beline na vratu in licih – če ga gledamo s strani je več kot polovica njegovega vratu bele barve. Zadnja stran vratu in zgornja stran glave sta sivi, temno siv hrbet pa krasi še vzorec tankih belih črt. Med plavanjem drži kljun nekoliko navzgor, prepoznamo pa ga lahko tudi po ploskih prsih.
Rdečegrli slapnik je selivka. V poletnem perju, ko se njegov vrat obarva pepelnato sivo, grlo pa temno rdeče, ga lahko opazujemo na različno velikih jezerih v tundri ali na šotnih barjih na skrajnem severu Evrope, kjer gnezdi. Čeprav glavni del njegove prehrane predstavljajo ribe, pogosto gnezdi na majhnih jezercih, kjer ribe ne živijo. V takih primerih starša odletita lovit na jezera ali morje bogato z ribami. Poleg rib pleni tudi rake, mehkužce in žabe, jedilnik pa dopolnjuje z rastlinsko hrano. Z gnezditvijo lahko začne že maja, vendar je začetek gnezditvene sezone pogojen s taljenjem ledu, zato v bolj severnih predelih začne gnezditi kasneje.
Gnezdo iz rastlinskega materiala zgradi v plitvi vodi ali pa izkoplje plitvo kotanjo na kopnem tik ob vodi. Zato glavno grožnjo uspešni gnezditvi predstavlja nihanje vodne gladine v času gnezdenja. Za gnezdenje zahteva mir in ob preveliki aktivnosti ljudi v bližini gnezda, le-to zapusti. Ogrožajo ga še onesnaženje s težkimi kovinami, kisli dež in zaraščanje močvirnih predelov z gozdom. Na območja prezimovanja prileti v jatah, ki lahko štejejo tudi več 100 osebkov. Največjo grožnjo rdečegrlemu slapniku na prezimovanju predstavljajo razlitja nafte na območjih, kjer se prehranjujejo.
Rdečegrli slapnik v zimskem perju