Rjavi srakoper (Lanius collurio) je malo večji od domačega vrabca in nekoliko bolj vitek. Dolg je od 16 do 18 cm. Samica in samec sta različno obarvana. Samica ima temno rjava krila, sivo trtico, črn rep in sivorjavo ali rjavo glavo. Ima črn kljun, sive noge in rjavo progo preko oči. Njen umazano rumenkasto bel trebušni del je porisan s sivim luskastim vzorcem. Podoben varovalni vzorec kot samice imajo tudi mladi rjavi srakoperji. Samec je bolj kontrastno obarvan, zamenjali ga ne bomo z nobeno drugo vrsto. Glava pepelnato sive barve z ostrim robom preide v rjasto rjav hrbet, ki se preko sive trtice nadaljuje v črn rep. Na bazi repa je na vsaki strani bela lisa, opazna predvsem med letom. Svetel samčev trebuh je enotne rjavkasto rožnate barve, oči pa mu skriva izrazita črna očesna maska. Močen črn kljun je tako kot pri samici koničast in na koncu navzdol zakrivljen.
Rjavi srakoper je značilna ptica tradicionalne kulturne krajine, kjer se cvetoči travniki prepletajo s pašniki in z neprehodnimi mejicami. V takem življenjskem okolju najde dovolj velikih žuželk, ki so njegova najljubša hrana, da prehrani sebe in zredi svoj zarod. Gnezdi od maja do junija. Precej veliko gnezdo, ki ga splete iz travnih bilk in mahu ter postelje z živalsko dlako, skrije v gosto, trnato grmovje. Žuželke pa niso edini plen, ki ga opazi s svoje preže na vrhu grma, plota ali fižolovke. Zažene se za vsako živaljo, ki jo lahko obvlada, pa naj bo to dvoživka, plazilec, mali sesalec ali ptič. Rjavi srakoper je selivka, ki prezimuje v tropski Afriki. V naše kraje se vrne šele maja, saj nima sonca in vročine nikoli dovolj.
Po ocenah v Evropi gnezdi preko 6.000.000 parov rjavih srakoperjev, vendar je njegovo življenjsko okolje močno odvisno od človekovega delovanja in upravljanja. Ob opuščanju skrbi za travnike in pašnike, se ti hitro zarastejo z grmovjem in sčasoma spremenijo v gozd, kjer pa se rjavi srakoper ne znajde in zato s takih območij izgine. Po drugi strani ga ogrožata tudi intenziviranje kmetijstva s pretiranim gnojenjem in košnjo večkrat na leto, ki močno negativno vplivata na številčnost njegovega plena. Rjavi srakoper na svoji najljubši preži tako kaže na zdrav ekosistem. V Sloveniji ga obravnavamo kot ranljivo vrsto.
Rjavi srakoper (samec)