Strnadi (Emberizidae) so ozko sorodni s ščinkavci, a se za razliko od teh, še rajši držijo pri in na tleh. Večina vrst te družine sodi v rod strnadov (Emberiza). Imajo krepek trikoten kljun in značilen vzorec ter barvo perja.
Pesmi strnadov so glasne, pogosto kratke in značilne za vsako vrsto posebej. Njihova najljubša hrana so semena trav. Gnezdo skrijejo v šopu trave ali nizko v gostem grmu.
Trstni strnad
Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) je srednje velik strnad, enake velikosti in postave kot vrabec. Iztegnjen meri od konice kljuna do konca repa med 13 in 16 cm. Temen kljun je razmeroma majhen, v perju pa prevladujejo odtenki rjave in okrasto bele barve z vzorcem temnejših prog; za trstnega strnada so značilna tudi bela zunanja repna peresa. V času gnezdenja bomo samca zlahka ločili od samice (in od ostalih vrst), saj ima glavo, sence in lica povsem črna; črnina pa sega tudi z njegovega grla na prsi. Poleti je za samca značilen tudi bel ovratnik, ki sega od njegovega črnega ’slinčka’ na zatilje in vključuje še bel brk ob kljunu. Pozimi glava samca ni tako kontrastno obarvana, vranja črnina skoraj v celoti izgine – od nje ostane le črtast vzorec na prsih, ki namiguje na poletno obarvanost. Bela brka in ovratnik samci pozimi obdržijo, a ovratnik ne sega več do zatilja. Samica poleti nima ovratnika (le bela brka), poleg tega njena glava ni enotno črno obarvana, po bokih in prsih pa je veliko bolj izrazito vzdolžno progasta.
Trstni strnad je čez dan aktiven ptič, ki si hrano išče v nizkem rastju. Odrasli se najraje prehranjujejo s semeni, še posebej v slast jim grejo semena trav, vendar pa poleti večji del prehrane predstavljajo žuželke in podobni nevretenčarji, s katerimi starša hranita tudi mladiče.
Pri nas se pojavlja čez celo leto, saj se pozimi pred hudim mrazom k nam zatečejo tudi populacije trstnih strnadov, ki gnezdijo visoko na severu Evrope. Med aprilom in junijem najraje gnezdi v trstiščih in močvirnih travnikih z redkim vrbovim grmovjem; če ne gre drugače pa se naseli tudi na območjih z bolj suhimi tlemi, na primer na žitnih poljih. Samica iz trav, vejic in koščkov trsta zgradi gnezdo in ga postelje z mehkim mahom. V takem gnezdu, skritem pri tleh v gostem rastju, vsako leto spelje dve ali tri legla mladih.
Trstnega strnada na celotnem območju njegove razširjenosti ogrožajo izginjanje trstišč zaradi izsuševanja močvirnih predelov in regulacij vodotokov. Velik negativen vpliv na njegove populacije ima tudi intenzifikacija kmetijstva s pretirano uporabo insekticidov in zmanjševanjem heterogenosti krajine z uvajanjem monokultur. Na območjih prezimovanja pa ga najbolj prizadene jesenska setev, saj na ta način izginejo strnišča, kjer čez zimo najdejo zavetje in zrnje, ki je na tleh ostalo od žetve. Trstni strnad velja v Sloveniji za redkega gnezdilca.
Samec trstnega strnada v trstičju