Vijeglavka (Jynx torquilla) je prava posebnica med žolnami, saj je selivka, pa tudi dupel ne dolbe sama, ampak se naseli v že narejenih. Tudi po obarvanosti ta ptič velikosti škrjanca izstopa od sorodnic. Od konice kratkega šilastega kljuna do konca dolgega repa vijeglavka, ki so ji včasih rekli tudi vrtoglavka, meri med 16 in 18 cm. Težko jo bomo opazili, saj jo je zaradi varovalne barve skoraj nemogoče ločiti od drevesnega lubja, h kateremu se stisne, če se ji približamo. Njeno perje v barvah zemeljskih odtenkov krasi vzorec mnogih belih in rumenih peg ter črnih črt. Pepelnato siva in rjava hrbtna stran je vsa porisana s črnimi črticami in pikicami. Rjava je tudi osnovna barva kril. Njeno grlo in vrat sta oker, trebuh pa umazano bel; vsa trebušna stran je črno prečno progasta. Od baze kljuna preko rjavih oči in vratu se vleče temna proga; temen, črn in rjav pas pa ima vijeglavka tudi vzdolž srede hrbta in glave. Spola sta si na videz enaka. Ime je dobila po značilnem zvijanju vratu in obračanju glave, ki spominja na kačo, poleg tega pa, ko je vznemirjena, tudi preteče sika.
Poleg tega, da sama ne têše dupel, tudi ne pleza rada in se pri tem ne opira na rep. Čez dan se v iskanju raznoraznih drobnih nevretenčarjev urno in spretno giblje po vejah in vejicah in, kot je opazil že F. Erjavec, "pridno čisti drevje od vsakovrstnega škodljivega drobiža". Čeprav se rajši skriva kot kaže in jo največkrat izda njeno oglašanje "vid vid vi vid…", jo lahko včasih zalotimo kako z nekoliko dvignjenim repom skaklja po tleh in opreza za mravljami, ki so njena najljubša hrana.
Pri nas lahko vijeglavko srečamo od marca do oktobra. Najlažje bomo par slišali peti v duetu, marca in aprila, ko se vijeglavke vrnejo s prezimovališč južno od Sahare in označujejo svoj teritorij. Gnezdi v odprti kulturni krajini, kjer se pašniki s posameznimi grmi in drevesi prepletajo s travniki, mejicami in redkimi gozdovi ter v senožetnih sadovnjakih. Kot že rečeno se naseli v že narejenih drevesnih duplih, rada pa uporabi tudi primerno gnezdilnico.
V Sloveniji je še pogosta gnezdilka, vendar njeno število zaradi spreminjanja in izginjanja primernega življenjskega prostora, zlasti senožetnih sadovnjakov in mozaičnih travnikov, upada in je kot ranljiva vrsta uvrščena na Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije.
Portret vijeglavke