Rezultati iskanja
Puščica v desno
Potočni rak ali jelševec

Domov / Živalski svet / Raki / Deseteronožci

Potočni rak ali jelševec

Potočni rak ali jelševec (Astacus astacus ali Potamobius astacus), ki mu pravimo tudi plemeniti rak, je prebivalec sladkih celinskih voda. Najraje živi v počasi tekočih rekah, ki so bogato poraščene z vodnim rastlinjem in kjer imajo mladi jelševci pod kamni ali med koreninami dreves na voljo dovolj skrivališč. Odrasli raki pa si v breg izkopljejo luknjo, ki jo imenujemo račína. Ta, do 1 m dolg, rov njegov gospodar zapusti le v zavetju noči, ko gre iskat hrano.

Razširjen je po južnem, osrednjem in vzhodnem delu Slovenije; na zahodu države pa ga ni. Je edina vrsta domorodnih predstavnikov košarjev, ki jih najdemo v Prekmurju.

Telo odraslih samcev je dolgo okoli 15 cm, največji pa dosežejo tudi 25 cm. Samice so občutno manjše. Barva njegovega telesa je spremenljiva in ustreza barvi okolja, v katerem živi. Najdemo vse barvne prehode med svetlo, peščeno rjavo, in skoraj črno barvo. Njegove škarje so enotno obarvane, njihova površina pa je groba, posuta z velikimi zrni. Jelševec je naš največji rak, ki lahko dočaka tudi 20 let, če ima srečo, seveda.

Kar se hrane tiče jelševec, kot se za raka pravzaprav spodobi, ni izbirčen. Požre vse, kar najde; jasno pa je, da mora biti hrana organskega izvora.

Jelševec je bil včasih v slovenskih rekah zelo razširjen in pogost, lovili so ga za vsakdanjo hrano in celo za izvoz. To pa se je obrnilo, ko so v naše kraje skupaj z ameriško vrsto potočnega raka zanesli glivico … račja kuga, kot ji pravimo, je ob koncu 19. stoletja povzročila izginjanje jelševcev po vsej Evropi. Po nekaj zaporednih epidemijah so se jelševci ohranili le v nekaterih izoliranih vodnih telesih … Do danes si je jelševec, vsaj ponekod, opomogel, vendar pogostnosti in razširjenosti, ki jo je imel pred epidemijami račje kuge, nikoli več ni dosegel.

Danes je pri nas, tako kot ostale domorodne vrste rakov košarjev, zavarovan in se ga ne sme loviti! Novo grožnjo njegovemu obstoju pa predstavlja onesnaževanje voda z odplakami. Za dobro počutje jelševec namreč zahteva neregulirane bregove z zelo čisto, bistro in dobro prezračeno vodo, ki pa, na žalost zaradi človekovih posegov v okolje, postaja vse redkejša …