Rezultati iskanja
Puščica v levo
Vidra

Domov / Živalski svet / Sesalci / Zveri

Vidra

Na Zemlji živi 13 vrst vider, evrazijska vidra (Lutra lutra) ali krajše vidra, pa je edina vrsta v Evropi. Sodi v družino kun (Mustelidae) in je med našimi kunami najbolj prilagojena življenju v vodi. Njeno dolgo telo skupaj z močnim, stožčastim repom meri tudi preko enega metra. Odrasli samci tehtajo okoli 9 kg in so nekoliko večji od samic, ki so navadno težke okoli 6 kg. Telo pokriva izredno gost, temno rjav kožuh. Do 50.000 dlak na kvadratni centimeter vidri omogoča, da v vodi ostane suha. Kratke krepke noge imajo med prsti razpeto plavalno kožico. Glava z velikimi očmi in nosnicami ter majhnimi uhlji je ploska. Vidra dobro vidi, a si pri lovu pomaga predvsem z vohom in čutilnimi dlakami – vibrisami, nameščenimi okoli smrčka.

Vidra je vezana na vodo. Po kopnem se v iskanju novega teritorija lahko premika tudi na velike razdalje (več 10 km), a je njeno gibanje – poskakovanje precej nerodno. Živi v potokih, rekah in jezerih, ponekod v Evropi pa tudi v morju. Pod vodo zdrži do štiri minute. Plava s trebušno-hrbtnim zvijanjem vretenastega telesa in doseže hitrost do 15 km na uro. Vidra pod vodo s hitrim in spretnim plavanjem lovi ribe, ki predstavljajo večji del (okoli 2/3) njene prehrane. Posebej v slast ji grejo potočni raki, ne brani pa se niti dvoživk, zlasti v toplem delu leta, ko se te zadržujejo ob in v vodi. Kar se hrane tiče torej ni posebno izbirčna in se loti vsega, na kar naleti. Tako lahko v njenih iztrebkih, s katerimi označuje svoje življenjsko ozemlje (teritorij), najdemo tudi ptičje perje, luske plazilcev in ostanke ogrodij žuželk.

Zaradi načina njenega prehranjevanja sodi vidra na sam vrh prehranjevalne piramide oz. prehranjevalnega spleta, zato je dober kazalec kakovosti vodnega življenjskega prostora. Vse nevarne snovi, ki v vodno okolje prihajajo predvsem zaradi človekovih dejavnosti, se namreč kopičijo v organizmih in tako posredno ali neposredno ogrožajo življenje vidre in ostalih živali. Vidra pri nas nima naravnega sovražnika, vendar ji je preteklost prinesla veliko gorja. Človeku je predstavljala konkurenco pri lovu rib in rakov, zato so jo včasih neusmiljeno preganjali. Kasneje je, z razvojem industrije in večanjem populacije ljudi, glavni vzrok za upadanje vidrine populacije postalo onesnaževanje vodnega okolja in njegovo spreminjanje. Danes živi le še v naravnih vodnih okoljih, na primer v rekah z razgibano strugo in bogatim obrežnim rastlinjem, kjer najde dovolj hrane zase in svoje mladiče ter primeren prostor za bivališče. Tako pri nas kot v ostali Evropi je zavarovana in skupaj z drugimi ogroženimi vrstami uvrščena na rdeči seznam.


Vidra