Rezultati iskanja
Puščica v desno
Celinske vode

Domov / Življenjski prostori

Celinske vode

Med celinske vode sodijo tekoče in stoječe sladke vode, tako naravnega kot antropogenega nastanka, torej kot delo človeških rok.

Med stoječe sladke vode štejemo naravna in umetna jezera, ribnike, mrtvice, akumulacijska jezera in tudi mlake, kanale in drenažne jarke. V in ob teh vodnih telesih je lahko razvita vodna oziroma obrežna vegetacija, lahko pa vodna telesa in njihovi bregovi ostanejo neporasli.


Zima polno Cerkniško jezero spremeni v ledeno pravljico.

Med tekoče vode pa štejemo vse stalne in občasne vodotoke, torej reke, potoke, prav tako tudi hudournike, slapove in brzice. Same vodotoke delimo glede na padec, širino struge, temperaturo vode in glede na oddaljenost od izvira. Ta delitev razdeli vodotoke na pasove glede na značilno ribjo vrsto, ki ta del vodotoka poseljuje. Od izvira proti izlivu vodotoka si tako sledijo postrvji pas, lipanski pas, mrenski pas in ploščičev pas. Druga delitev pa temelji na tipu rastja na bregovih ali v sami strugi vodotoka.

Prav poseben tip celinskih voda, ki so praviloma prisotna na kraških poljih, so presihajoča jezera. Ta so navadno del leta poplavljena, del leta pa suha. V vodni fazi je tu prisotna vodna vegetacija, v suhi fazi pa se na jezerskem dnu razvije povsem kopensko rastje, torej kopenski življenjski prostori.

  Po obilnem deževju voda iz podzemlja privre na dan in začne polniti jezero.
Po obilnem deževju voda iz podzemlja privre na dan in začne polniti jezero.

Kraška presihajoča jezera in polja

Med presihajoča jezera štejemo območja, ki se ob dolgotrajnem deževju ali po taljenju snežne odeje napolnijo z vodo, v suhem delu leta pa voda iz jezer odteče. Dno presihajočih jezer je lahko v suhi fazi poraslo s travišči, lahko pa ostane stalno vlažno ali delno zalito z vodo skozi vse leto in se tu razvije vodno, amfibijsko, barjansko ali močvirsko rastje.


Cemun, en od izvirov Cerkniškega jezera, v objemu jeseni.

Cerkniško jezero je največje presihajoče jezero pri nas in eno največjih v Evropi. Polni se iz podzemlja, navadno jeseni, po dolgotrajnejšem deževju in ob spomladanskem deževju, ko del vode dobi tudi s taljenjem snega na Javornikih in Slivnici. Voda ga napolni iz izvirov na robu jezera in estavel na jezerskem dnu, ki pa ob pomanjkanju vode to, tako kot požiralniki, tudi požirajo. Podobno je tudi s Planinskim poljem.


Ribe in ličinke vodnih žuželk, ki so ostale na suhem, predstavljajo gostijo za divje prebivalce jezera.

V toplem delu leta se na dnu Cerkniškega jezera bohotijo obsežna trstišča in združbe visokih šašev, na bolj dvignjenih delih in ob njegovem robu pa ozelenijo obsežni močvirni travniki in nizka barja. V strugah vodotokov, ki se vijejo po Cerkniškem jezeru se voda zadržuje najdalj časa, zato je tu razvita vodna vegetacija, na bregovih meandrov in ob požiralnikih, kjer tla najdalj časa ostanejo vlažna, pa se razrašča močvirska in amfibijska vegetacija.


Ko spomladi voda odteče, dno Cerkniškega jezera ozeleni.

Številne rastlinske vrste, ki jih najdemo na Cerkniškem jezeru, so vezane na močvirne življenjske prostore, ki so zelo občutljivi zlasti na človekove posege, zato številne veljajo za ogrožene in jim z nadaljevanjem dejavnikov ogrožanja grozi izumrtje!

Višje vodne rastline ali makrofiti, kot rečeno, uspevajo v strugah vodotokov Cerkniškega jezera. Mednje štejemo na primer rumeni blatnik (Nuphar luteum), beli lokvanj (Nymphaea alba), različne vrste dristavcev (rod Potamogeton), lasastolistno (Ranunculus trichophyllus) in razkrečenolistno vodno zlatico (R. circinatus) ter navadno mešinko (Utricularia vulgaris).


Presihajoče Cerkniško jezero po spomladanski nevihti.

Amfibijske rastline so prilagojene tako na rast v vodi kot na kopnem, saj se prehodu iz vodnega okolja na kopno, ko se voda umakne, prilagodijo s spremembo anatomije in delovanja svojega telesa. Na ta način so konkurenčne tako vodnim kot kopenskim rastlinam. Nekatere značilne rastline z amfibijskim značajem, ki uspevajo na Cerkniškem jezeru, so vodna preslica (Equisetum fluviatile), trpotčasti (Alisma plantago-aquatica) in travnolistni porečnik (Alisma gramineum), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), navadna smrečica (Hippuris vulgaris), vodna dresen (Polygonum amphibium), prava potočarka (Rorippa amphibia), širokolistna koščica (Sium latifolium) in le še redke druge.


Srednja rosika je v Sloveniji zelo redka, njen obstoj pa močno ogrožen...

Značilne barjanske vrste cerkniškega jezera so na primer srhki (Carex davalliana) in rumeni šaš (C. flava), širokolistni (Eriophorum latifolium) in ozkolistni munec (E. angustifolium), srednja rosika (Drosera intermedia), bela kljunka (Rhynchospora alba), navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata) ter črnikasti (Schoenus nigricans) in rjasti sitovec (S. ferrugineus).

Travišča so z rastlinskimi vrstami najbogatejši habitati Cerkniškega jezera. Na bolj vlažnih tleh med drugimi najdemo navadno kalužnico (Caltha palustris), veliki poletni zvonček (Leucojum aestivum), vodno peruniko (Iris pseudacorus), mesnordečo prstasto kukavico (Dactylorhiza incarnata), močvirsko kukavico (Orchis palustris), zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), močvirski grint (Senecio paludosus), navadni objed (Suxccisella inflexa), bleščečeplodno (Juncus articulatus) in alpsko ločje (J. alpino-articulatus), močvirski regrat (Taraxacum palustre) in žgočo zlatico (Ranunculus flammula).


Navadne ivanjščice zacvetijo na samem robu poplavnega območja.

Na traviščih na samem robu poplavnega območja najdemo proseni šaš (Carex panicea), navadni glavinec (Centaurea jacea), bleščeči mleček (Euphorbia lucida), severno lakoto (Galium boreale), močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), ilirski meček (Gladiolus illyricus), volnato medeno travo (Holcus lanatus), navadno ivanjščico (Leucanthemum ircutianum), barvilno mačino (Serratula tinctoria), dvodomno špajko (Valeriana dioica), travniško izjevko (Succisa pratensis), kukavičjo lučco (Lychnis flos-cuculi), modro stožko (Molinia caerulea), navadno nokoto (Lotus corniculatus) in mnoge druge.


Volnata medena trava je pogosta vrsta na vlažnih travnikih na robu poplav.