Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Gozdovi

Domov / Življenjski prostori

Gozdovi

Gozdovi so rastlinski sestoji, v katerih prevladujejo drevesa. Glede na okoljske dejavnike, na določenem območju v gozdu navadno prevladuje ena drevesna vrsta, tej pa se pridružijo še druge in tako govorimo o različnih tipih bukovih, hrastovih in smrekovih gozdov. Okoljski dejavniki, ki določajo vrstno sestavo gozdov pa so npr. kameninska podlaga, dostopnost vode oz. namočenost ali suhost tal, globina tal in njihova zračnost, temperatura okolice, ki je v naših krajih odvisna zlasti od nadmorske višine, orientiranosti (prisojna, osojna lega) in nagnjenosti terena...

Goste krošnje dreves spustijo do gozdnih tal, kjer uspeva podrast, le malo svetlobe. Zato so vrste podrasti v glavnem prilagojene na rast pri nizkih intenzitetah svetlobe, nekatere pa svoj razvoj začnejo že zelo zgodaj spomladi in zacvetijo še preden se drevesa nad njimi olistajo.


Črni teloh zacveti čim skopni sneg in skozi neolistane krošnje do gozdnih tal pride še dovolj svetlobe.

Gozd kot naravno rastje praviloma prevladuje na območjih, kjer je dovolj padavin in dostopne vode ter dovolj visoka temperatura. Tako je tudi v Sloveniji, kjer večinoma vladajo primerne razmere za uspevanje gozda. Zato ni čudno, da gozdovi pokrivajo skoraj 60 % površine naše domovine, kar nas uvršča na tretje mesto najbolj gozdnatih dežel v Evropi.

Tudi človek je povezan z gozdom, saj so nam gozdovi že od vekomaj zagotavljali gradbeni material in kurivo, ki je našim prednikom lajšalo preživetje dolgih in surovih zim. Naši gozdovi pa nudijo dom in obilo hrane tudi številnim gozdnim živalim. V zavetju gozdov najdejo svoj prostor pod soncem vse oblike živih bitij, ki jih poznamo na Zemlji; od najmanjših bakterij, barvitih gliv, drobcenih mravelj in zvedavih sinic, do največjih zveri, kot so ris, volk in medved…


Sklenjeni bukovi gozdovi Javornikov nudijo dovolj hrane in miru tudi tej medvedji družini

Poleg tega imajo naravni in ekstenzivno upravljani gozdovi še celo vrsto pozitivnih vplivov na okolico in s tem na živa bitja, ki tam živijo. Taki gozdovi med drugim delujejo kot spužva, saj sprejmejo velike količine vode, ko je te na pretek in jo nato počasi oddajajo, ko je v sušnem delu leta primanjkuje - tako pozitivno vplivajo na količino in kakovost zalog pitne vode.  Obsežni gozdovi blagodejno vplivajo na podnebje v svoji okolici, blažijo velika temperaturna nihanja in s tem nastanek ekstremnih vremenskih pojavov. Preprečujejo erozijo prsti z vodo in vetrom. Gozdovi v zaledju mokrišč omogočajo  nemoteno delovanje teh občutljivih in nepogrešljivih ekosistemov in še dosti več...

Nenazadnje nas gozdovi vabijo na oddih od  vsakdanjega življenja, ki nas utruja z neusmiljenim tempom … vendar ne pozabimo, da smo v gozdu le gostje in s primernim obnašanjem dokažimo, da smo vredni vabila!


Gozd nam od nekdaj nudi hrano, gradbeni material in kurivo, njegovi pravljični prebivalci pa burijo našo domišljijo.


Bukovja

To so gozdovi, v katerih prevladuje navadna bukev (Fagus sylvatica), ki se ji, glede na okoljske dejavnike, pridružijo še druge drevesne vrste. Tako se na višje ležečih območjih bukvi radi pridružita bela jelka (Abies alba) ali navadna smreka (Picea abies), ponekod pa ostrolistni javor (Acer platanoides). V nižje ležečih bukovih gozdovih pa se z bukvijo rada družita maklen (Acer campestre) in češnja (Prunus avium).

Prav tako so glede na tip kameninske podlage, pH (kislost oz. bazičnost) tal, nadmorsko višino in temperaturo območja za različne tipe bukovih gozdov značilne določene vrste podrasti.


Ko se drevesa pripravljajo na zimo in iz listov posrkajo zeleno barvilo, bukovi gozdovi zažarijo v toplih barvah.

Na območju Notranjskega parka so najbolj razširjena t.i. ilirska bukovja, ki sodijo med vrstno najbogatejše gozdne ekosisteme v Evropi.

Za podrast ilirskih bukovih gozdov do 600 m nad morjem so značilne zelnate rastline npr. tevje (Hacquetia epipactis), navadna smrdljivka (Aposeris foetida), deveterolistna konopnica (Cardamine enneaphyllos), trobentica (Primula vulgaris) in širokolistna grašica (Vicia oroboides), od lesnih vrst pa razmere tu ustrezajo češnji in maklenu.


Barvno paleto gozdov popestri zavarovana širokolistna močvirnica, ki jo srečamo na presvetlitvah.

Za to območje še bolj značilna so ilirska montanska bukovja in jelova bukovja, ki uspevajo do nekako 900 m nad morjem. Značilne vrste podrasti so npr. gozdni šaš (Carex sylvatica), brstična (Cardamine bulbifera) in deveterolistna konopnica (Cardamine enneaphyllos) ter trilistna penuša (Cardamine trifolia), mnogocvetni salomonov pečat (Polygonatum multiflorum), navadni strček (Aremonia agrimonoides), spomladanska torilnica (Omphalodes verna) in velecvetni čober (Calamintha grandiflora).


Mnogocvetni salomonov pečat je značilna vrsta podrasti bukovih gozdov v višjih ali hladnejših legah.

V hladnejših ali še višjih predelih se vrstna sestava podrasti še nekoliko spremeni, bukvi pa se večkrat primeša beli javor (Acer pseudoplatanus). Tu bomo pogosteje srečali lovorolistni volčin (Daphne laureola) in Fuchsov grint (Senecio ovatus) ter grm kranjska kozja češnja (Rhamnus fallax).


Beli javor (levo) se bukvam (desno) navadno pridruži kot posamezno drevo, zlasti v višjih legah.

Smrekov gozd

V Sloveniji so samonikli smrekovi gozdovi omejeni na višje nadmorske višine in mrazišča ter območja udornic ali velikih vrtač v Dinarskem svetu, kjer se zbira hladen zrak. V nižinah pa je pri nas navadna smreka (Picea abies) prisotna in pogosta zaradi pogozdovanja.


Smrekovi gozdovi v nižinah so posledica pogozdovanja, nekateri imajo celo lastnosti intenzivnih nasadov.

V nižinskih smrekovih gozdovih seveda prevladuje navadna smreka. Tu se razmnožuje in širi, le tu in tam se ji pridruži še katera od ostalih drevesnih vrst, nekaj več samoniklih rastlinskih vrst pa je v podrasti. Ker odpadle iglice tvorijo gosto plast in zakisajo prst, zimzelene smreke pa do gozdnih tal prepuščajo malo svetlobe, je vrstna pestrost rastlin v podrasti skromna.


Orhideja rjava gnezdovnica je v evoluciji prešla na zajedavski način življenja in izgubila klorofil.

Podrast nižinskih smrekovih gozdov vseeno popestri nekaj rastlinskih vrst. Na primer orhideji rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis) in bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), kisloljubna okroglolistna lakota (Galium rotundifolium), zajedavski samovratec (Monotropa sp.), dehteča navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), praprot rebrenjača (Blechnum spicant), navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella), plezajoči navadni bršljan (Hedera helix) in še kakšna.


Navadna ciklama je čudovit okras vsakega gozda.