Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Travišča

Domov / Življenjski prostori

Travišča

Kot že ime pove, so travišča rastlinske združbe, oz. gledano bolj splošno habitatni tipi, v katerih prevladujejo vrste iz družine trav (f. Poaceae). Te oblikujejo rušo, skupaj z njimi pa glede na okoljske dejavnike, uspevajo značilne zelnate trajnice in enoletnice ter nekatere, zlasti grmovne, lesne vrste.

Poznamo različne tipe travišč, saj so posamezne rastlinske vrste prilagojene na rast na določenem rastišču. Rastline so torej prilagojene na tip kameninske podlage, vlažnost prsti, njeno kislost oz. bazičnost in vsebnost dušika v njej, na količino padavin in temperaturo okolja in podobne dejavnike. S temi okoljskimi dejavniki rastline sooblikujejo življenjske prostore za večino živalskih vrst, jim zagotavljajo hrano in so zato zanje nezamenljive.

Življenje na traviščih popestrijo tudi metulji, ki so z rastlinami neločljivo povezani v vseh fazah razvojnega kroga.
Življenje na traviščih popestrijo tudi metulji, ki so z rastlinami neločljivo povezani v vseh fazah razvojnega kroga.

Travišča danes pokrivajo obsežna območja na delih Zemlje, ki so bodisi presuha bodisi prehladna za uspevanje gozda. Ker pa so trave s tipom rasti prilagojene na pašo in seveda tudi košnjo, jih je človek s krčenjem gozda in pašo živine, razširil tudi na območja, kjer kot naravno rastje prevladuje gozd, tudi v Slovenijo. Tu pa jih mora človek z redno košnjo ali s pomočjo pašne živine vzdrževati, da se ne zarastejo z lesnimi vrstami...

Seveda opuščanje paše in košnje v teh delih Sveta pomeni postopno, a neustavljivo, spreminjanje travišč v gozd. Sukcesija, kot to postopno spreminjanje rastlinskih združb na določenem območju imenujemo, je seveda popolnoma naraven proces. Vendar z izginjanjem rastlinskih vrst, ki oblikujejo travišča, izginjajo tudi na te življenjske prostore prilagojene in vezane živalske vrste … na ta način pa izgubljamo biotsko pestrost, torej pestrost oblik, barv, načinov življenja in vsega ostalega, kar je Narava skozi sto tisoče let prilagajala in izpopolnjevala!

Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe

Ta habitatni tip predstavljajo vlažna travišča na slabše hranljivih tleh na območjih z nihanjem višine talne vode. Ta območja so spomladi lahko poplavljena, nato pa se preko poletja popolnoma presušijo. Pomemben pogoj, da se na takih tleh razvije tak tip travišča je, da se teh območij ne gnoji! Ob tem ne smemo pozabiti na redno pozno poletno košnjo, ki jo izvajamo enkrat na leto.

Na območju Cerkniškega jezera se oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko pojavljajo prav na robu poplavnega območja. Površinske vode na teh delih večinoma ni, saj jih poplavijo le zelo visoke vode, vlažnost podlage pa je tu vseeno dovolj visoka, da omogoča tak tip rastja.


Usnjati silj se je razbohotil na oligotrofnem mokrotnem travniku pri Dolenji vasi.

Značilne rastlinske vrste, ki jih bomo srečali na sprehodu po takem travniku na Cerkniškem jezeru so: modra stožka (Molinia caerulea), rušnata masnica (Deschampsia cespitosa), ilirski meček (Gladiolus illyricus), robati luk (Allium angulosum), dišeči luk (Allium suaveolens), navadni čistec (Betonica officinalis), severna lakota (Galium boreale), travniška izjevka (Succisa pratensis), močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), visoki trpotec (Plantago altissima), srčna moč (Potentilla erecta), barvilna mačina (Serratula tinctoria), proseni šaš (Carex panicea), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadna pijavčnica (Lysimachia vulgaris), navadni glavinec (Centaurea jacea), na nekaterih delih pa tudi usnjati silj (Peucedanum coriaceum) in še kakšna bi se našla.

Ti travniki torej ne sodijo med z vrstami najbogatejše, so pa nekatere rastline, ki tu živijo zaradi vezanosti na vlažna, negnojena tla, toliko redkejše in zaradi svoje občutljivosti ogrožene! Očarljivost teh travnikov še povečajo kukavičevke oz. orhideje. Od njih tu živijo: močvirska kukavica (Orchis palustris), navadna močvirnica (Epipactis palustris), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis) in navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea).


Mesnordeča prstasta kukavica je ogrožena in zavarovana prebivalka poplavnih travnikov Cerkniškega jezera.

Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko so življenjski prostor ogroženih vrst rastlin in živali, saj gre za občutljive življenjske prostore, ki jih z opuščanjem sonaravne rabe na eni in z uvajanjem intenzivne rabe tal z gnojenjem in intenzivnejšo košnjo na drugi strani, najbolj ogrožamo ljudje.

Za vzdrževanje in obstoj teh travišč je potrebno veliko truda in volje, a s tem omogočimo preživetje tudi drugim živim bitjem. Med njimi je tudi kosec, značilna ptica teh travnikov. Prav zato za primerno obdelovanje teh travišč, ki ležijo na Natura 2000 območjih v Sloveniji, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponuja vključitev v program Kmetijsko okoljskih plačil, po novem Kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil.


S krčenjem primernega življenjskega prostora smo ljudje ogrozili obstoj močvirske kukavice...

Grmišča


Grmišče na prehodu iz travnika v gozd.

Grmišča so habitat na prehodu med travnikom in gozdom, tako imenovana razvojna faza. Nastajajo z zaraščanjem travišč. Nekatera grmišča zaradi naravnih motenj (npr.: požari, plazovi) nikoli ne dosežejo razvojne faze gozda. Z opuščanjem kmetijskih površin se površina grmišč v Sloveniji povečuje. Veliko število živalskih in rastlinskih vrst je vezanih ravno na ta prehod med travnikom in gozdom.