Rezultati iskanja
Park skozi čas

Park skozi čas

foto: Tine Schein

 Presihajoče Cerkniško jezero, Jezero, ki je skozi stoletja zbujalo pozornost neštetih potopiscev in raziskovalcev, kateri so njegovo slavo in enkratnost ponesli v širni svet. Nekateri so ga hoteli v preteklih stoletjih osušiti, drugi poplaviti tako, da ne bi nikoli več presahnilo. Ideje ljudi so neskončne, podrejene stalnemu spreminjanju narave v svoj prid.

Presihanje jezera daje svoj čar celotni pokrajini, ki se spreminja iz dneva v dan. Dan ni enak dnevu. Njegove največje poplave in obdobja, ko v celoti presahne in se voda zadržuje samo še po strugah, ki meandrira po dnu jezera, dajejo tej pokrajini svojevrsten pečat. Odsev neba, Slivnice in Javornikov na njegovi gladini, daje tej pokrajini čarobno moč, moč pokrajine, ki kraljuje svojemu kraljestvu.


Sebastian Munster, 1544

Sebastian Munster, 1544

Sebastian Munster se je rodil 20. Januarja leta 1488 v Nider Ingelheimu, umrl pa je 26 maja 1552 v Baslu.
Najpomembnejše geografsko delo baselskega teologa, geografa in kartografa Sebastiana Munstra je Cosmographia, ki je prvič izšla leta 1544. To je bil prvi znanstveni opis tedanjega videnja sveta v nemškem jeziku. Delo podaja tedanje zgodovinske, geološke, geografske, astronomske in druge podatke o zemlji in svetu.

Sebastian Munster, 1544

Delo je do leta 1628 izšlo v 46 izdajah. Za več kot sto let je veljalo za vodilno evropsko kartografsko delo. v katerem je predstavljena podoba tedanjega sveta na osnovi antičnih in srednjeveških virov. Delo je mešanica zgodovine, geografije, naravoslovja in bajeslovja.

Sebastian Munster je v svoji Cosmographiji Cerkniško jezero omenil kot največjo posebnost Slovenije, in sicer pravi: »V slovanski deželi je nedaleč od Ljubljane, pri kraju z imenom Cerknica, jezero, ki je pozimi polno vode in velikih rib. Povedali so mi, da so v njem tudi klaftro dolge ščuke. Toda poleti voda in ribe izginejo in na jezeru posejejo pšenico, ki dozori in jo požanjejo. Pred zimo pa priteče reka, ki prinese s seboj ribe in spet napolni jezero z vodo. To jezero je veliko božje čudo.«


Georg Wernher 1551 - De admirandis Hungariae aquis hypomnemation


Georg Wernher, 1551 - De admirandis Hungariae aquis hypomnemation

Dunajski tiskar Aegidius Aquila je septembra 1551 natisnil Wernherjevo delo z naslovom De admirandis Hungariae aquis hypomnemation - Kratko poročilo o čudovitih vodah Ogrske. Delo je posvečeno baronu Sigismundu Herbersteinu, katerega grb krasi naslovnico tiska.

»Spominjam se, da si mi o nekem jezeru na Kranjskem, ki se imenuje po bližnji vasi Cerknici, nekoč pripovedoval. To jezero vsako leto pod konec jeseni nenadoma napolni z vodami, ki prihajajo iz globin in s sabo prinesejo množico rib: ko pa se bliža poletje, si vode spet poiščejo pot v globine in jezero se posuši, in sicer v nenehnem menjavanju, tako da lahko na kraju, kjer si prej ribaril, seješ in žanješ, obenem pa po mili volji loviš in, ko se leto spet obrne, ribariš.
Jezero kroginkrog obdajajo gore, s katerih pritekajo vsak po svoji strugi neki neugledni potoki, in sicer trije od vzhoda, štirje od jug; dalj ko tečejo, manj imajo vode, saj jo popije zemlja, dokler jih naposled ne posrkajo vase takšni skalnati ponori, da bi se lahko zdelo, da so jih izklesale človeške roke.
Ko tukaj vode tako narastejo, da jih ponori ne morejo več požirati, vodé izmečejo nazaj s tako naglico, da bi jim stežka ubežal še tako urno bežeč jezdec…
Temu se bo nemara manj čudil, kdor bo vedel, da so v tej pokrajini reke, ki poniknejo v zemljo in pote, ko tam premerijo dolge razdalje, spet pritečejo na površje, nekatere pa se, ko enkrat izginejo, celo sploh ne prikažejo več….
Stvar je še bolj presenetljiva, ker se vode skoraj tako hitro, kakor so narasle, umaknejo ne samo skozi ponore, ampak jih domala povsod posrka zemlja ravno tako, kakor da bi se raztekle skozi rešeto. Ko to opazijo domačini, nemudoma kolikor je le mogoče zamašijo večje odtoke in trumoma priletijo k ribolovu, ki jim je ne le prijetno opravilo, ampak jim tudi veliko navrže. Zlahka namreč polovijo velikansko količino rib, saj se voda izpod njih kar sama odcej v zemljo. …«

Vir: Primož Simoniti, The 1551 Herberstein–Wernher Description of Lake Cerknica Herberstein – Wernherjev opis Cerkniškega jezera iz leta 1551

Iz Wernherjevega teksta se da sklepati, da mu je o Cerkniškem jezeru pripovedoval baron Sigismund Herberstein in da je on le spisal tekst, ki opisuje Cerkniško jezero in da Cerkniškega jezera ni nikoli obiska. Prav tako se da iz teksta sklepati da mu je podobo kraja narisal in poslal v objavo sam Herberstein.

Oglejte si tudi

Center za obiskovalce Cerkniško jezero

Pohodništvo

Kolesarski izleti