Rezultati iskanja
Polhanje

Domov / Tradicionalne obrti in dejavnosti

Polhanje

Polhanje

FOTO: 1976 Begunje – Polhanje, AVTOR: Bojan Štefančič
VIR: stareslike.cerknica.org, ZBIRKA: Bojan Štefančič

Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo. Prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov sega v 13. stoletje, podrobno pa ga je kasneje opisal tudi polihistor Valvasor.

Polhe so v preteklosti lovili za mast, ki so jo uporabljali v zdravilne namene, ter za hrano, saj so bili velikokrat edini vir beljakovin revnemu tlačanskemu prebivalstvu. Iz polhove kože je bilo moč izdelati marsikaj; na Slovenskem so tako znamenite predvsem kučme – polhovke.

Najbolj značilen lov je potekal z lesenimi pastmi, ki so jih nataknili na leskove palice in obesili na drevesa, največkrat na gaber ali bukev. Kot vabo so dodali košček jabolka ali hruške in – najpomembnejše – nekaj kapljic domačega sadjevca ali viljamovke. Polhanje je bogat del naše kulture, katerega namen je bil včasih preživeti oz. povedano drugače, brez polharjenja bi se ljudem nekoč zelo slabo godilo. Danes pa namen in cilj polharije ni več uplenjenje polha, marveč ohranjanje tradicije, povezanost z naravo, predvsem pa je to zelo dober in družaben dogodek, ki med seboj odlično poveže ljudi. Vse to se da preverjeno izpeljati tudi brez uplenjenih brkačev.

leto prvega pričevanja o polhanju na slovenskih tleh: 1240
število polšjih kož, potrebnih za izdelavo kučme: 30 do 35
vrsta lesa za izdelavo polšjih pasti: hruškov les
najtežji ujeti polh: 0,5 kg