Rezultati iskanja
Žganjekuha

Domov / Tradicionalne obrti in dejavnosti

Žganjekuha

Žganjekuha

Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov. Za kuho se je mlelo grintavo sadje, ostalo so pojedli. Zmleto sadje so dali v veliko kad, ga zadihtali (zatesnili) in pustili vreti približno šest tednov. Ko je namočeno sadje dovolj fermentiralo, se je pričelo s kuho.

Kuhali so v bakrenih kotlih, cel postopek je terjal potrpežljivost, saj je moral žganjekuh paziti, da se mešanica ne prismodi, in da iz kotla curlja čisto droben curek žganja. Prekuhali so ga dvakrat. Pri prvem kuhanju je namreč iz kotla pritekla nanga, ki je premogla največ 20%. Pri drugem kuhanju je najprej pritekel cvet, ki je vseboval okoli 80% alkohola, uporabljali pa so ga le za razkuževanje ran ali za zunanje zdravljenje pri revmi. Za cvetom je priteklo pravo žganje z vsebnostjo alkohola od 46 do 52 %.

Ko je bilo žganje kuhano, so ga pretočili v flaškone. Običajno se je ob kuhanju žganja zbralo veliko znancev, ki so skupaj peli in se zabavali. Žganje se je pilo ob klanju živine in med košnjo za spodbudo koscem. Ponekod se je zgodilo, da so ob kuhanju žganja sproti popili vse, kar so pridelali, zato so pri sosedovih kupovali žganje, da so se lahko pohvalili, kaj so skuhali. Kuhanje žganja je bilo prijetno in zabavno. Danes si lahko ogledate kotle za žganjekuho in nakupite pristno notranjsko žganje na kmetiji T'dolenj v Lazah pri Gorenjem Jezeru.

sadje, iz katerega se pridobiva žganje: jabolka, hruške, slive
material za kotle za žganjekuho: baker
vsebnost alkohola v žganju: 46-52 %
Oglejte si tudi

Visokodebelni sadovnjaki

Turistične kmetije

Polhanje