Rezultati iskanja
Puščica v desno
Cerkniško jezero

Domov / Naravne znamenitosti

Cerkniško jezero

Cerkniško jezero

"Cerkniško jezero", foto: Tine Schein

Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik!

Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli osem mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 km2, ko pa je vode največ, površina jezera meri okrog 26 km2. Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji.

Cerkniško jezero je prvič omenjeno že v antiki, na zemljevidih Evrope pa se pojavlja vse od 15. stoletja. V njegovo delovanje se je prvi poglobil Janez Vajkard Valvasor, kar mu je prineslo članstvo v londonski Kraljevi družbi. Tu je zibka krasoslovja in terminov, kot sta kraško polje in presihajoče jezero.

Pomen presihajočega Cerkniškega jezera torej daleč presega meje Slovenije. Danes je Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje.

Tu so opazovali 276 vrst ptic - polovico vseh evropskih vrst; tu živi 45 vrst sesalcev – polovica vseh slovenskih vrst; tu leta 125 vrst dnevnih metuljev – slaba tretjina vseh evropskih vrst; tu se mresti tudi 15 vrst dvoživk – skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk ... Biotska pestrost tega območja je res izjemna!

S presihajočim Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan tudi človek. Z obilico rib in divjadi je Jezero privabljalo in preživljalo ljudi od kamene dobe dalje. Generacije marljivih rok so ne nazadnje sooblikovale značilno krajino na vlažnih tleh jezerske kotanje in z vzdrževanjem poplavnih travnikov še danes zagotavljajo življenjski prostor ogroženim rastlinam in živalim.

Značilnosti Cerkniškega jezera
  • Presihanje jezera

    Preplet časa, vode in kamnin je ustvaril fenomen presihanja, ki žene življenje na čudovitem kraškem polju. Cerkniško jezero je presihajoče, saj se napolni po dolgotrajnih padavinah, v suhem delu leta pa presahne.

    Jezero se po Cerkniškem polju razlije, ko je dotok vode večji od odtoka. V dveh do treh dneh ga napolnijo obilne jesenske padavine, spomladi svoj del prispeva še taljenje snega. Voda v Cerkniško jezero priteka skozi podzemlje z Bloške in Vidovske planote, iz Loške doline ter izpod Javornikov. Edini površinski dotok je rečica Cerkniščica.

    Odtekanje vode je počasnejše. Jezero v času brez padavin presahne v treh do štirih tednih. Vsa voda iz jezera odteče v podzemlje, torej je odtok Cerkniškega jezera v celoti kraški in Cerkniško polje tipično kraško polje.

    Podzemski odtok vode je zapleten. Cerkniško jezero je geološko razvodje in voda iz njega odteka na dve strani. Del vode odteče skozi požiralne jame v Jamskem zalivu in na dan privre v slikoviti kraški dolini Rakov Škocjan kot rečica Rak. Drugi del vode iz Cerkniškega jezera odteče skozi ponikve, požiralnike in estavele v jezerskem dnu neposredno v izvire Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja.

    največja Površina cerkniškega jezera: 26 km2
    površina cerkniškega jezera (normalen vodostaj): 20 km2
    površina cerkniškega jezera (nizek vodostaj): 0,1 km + voda v strugah
    največja globina cerkniškega jezera:  c.c.a. 10 m
    največji požiralniki (po površini):  Vodonos
  • Ptice

    Presihajoče Cerkniško jezero je pravi magnet za ptice. Tu so do zdaj opazovali polovico vseh v Evropi živečih vrst! Spreminjajoča se podoba pokrajine nam v vsakem letnem času nudi svojevrstno priložnost opazovanja ptic pri njihovih vsakdanjih opravilih ...

    Spomladi močvirski martinci, togotniki in kozice urno tekajo ob bregu in z dolgimi kljuni spretno pobirajo ličinke vodnih žuželk in drugih nevretenčarjev, ki jih je na kopnem pustilo umikajoče se jezero. Pepelasti, močvirski in rjavi lunji v nizkem letu nad prostrano ravnico Cerkniškega polja oprezajo za plenom. Rjave in velike bele čaplje potrpežljivo čakajo ob okljukih potokov, nad katerimi lahkotno letajo črne čigre. Ko rojijo majski hrošči, se tu ustavijo še družabne rdečenoge postovke, ki se v jatah selijo proti vzhodu, in k ženitvi zakliče veliki škurh.

    V dolgih poletnih dneh sokol škrjančar preganja predrzne poljske škrjance, z grma se razgleduje rjavi srakoper, nad širnimi travišči, ki skrivajo gnezdo rdečenogega martinca, pa zajadra kačar. Ob svitu se rjavovrati ponirek že potaplja za ribjimi mladicami, plahe črne štorklje pa na širno močvirje stopijo šele v mraku. V jasnih nočeh začne kosec glasno in neutrudno snubiti izbranko in zbudi ponočnjake – mokoža ter male in grahaste tukalice, ki se skrivajo v gostem šašju in trstičju. Poleti Cerkniško polje res nikoli ne spi ... Tudi zaradi neutrudnega živžava bičjih trstnic, pisanih penic, rakarjev, repaljščic, škrlatcev in trstnih cvrčalcev.

    Jeseni jate žerjavov tu čaka bogato pogrnjena miza in dovolj miru, da si lahko oddahnejo od naporne selitvene poti. Veličastni belorepec zakroži nad svojim kraljestvom, nad jezerom, ki vsako leto privabi na tisoče vodnih ptic in daje kostanjevkam, racam žličaricam in malim žagarjem hrano in zavetje ob poplavljenem trstju vse dokler zima jezera ne spremeni v drsališče ...

    naravovarstveni pomen: Ramsarsko območje, Natura 2000 območje
    število opazovanih vrst ptic na cerkniškem jezeru: 276
    število gnezdečih vrst ptic: 100+
    število vrst ptic na selitvi: 150+
    število kvalifikacijskih vrst ptic za določitev Natura 2000 območja Cerkniško jezero: 33
  • Ribe

    Ribe k bregovom, ponikvam in požiralnikom Cerkniškega jezera že od pradavnine privabljajo ljudi, že dolgo pred prvim človekom pa so se ob presahlem jezeru z njimi gostile zveri in jate ptic.

    Vladarica podvodnega sveta je ščuka, ki negibno lebdi v senci blatnikovih listov ob robu Stržena. Tu se v igri svetlobe in senc zlije z okolico ter potrpežljivo čaka, da mimo njenega skrivališča priplava jata rdečeperk ...

    Medtem na dnu vodotoka kramljajo linji in se nastavljajo sončnim žarkom. Temno zeleni šlajn, kot mu pravijo domačini, se zlato zasveti, ko tu in tam obrne kamen na dnu in izpod njega splaši ličinko enodnevnice ter jo lenobno posrka za malico.

    Podobno veselje imajo z brskanjem za ličinkami žuželk in ostalimi vodnimi nevretenčarji tudi krapi, ki so jih v Cerkniško jezero prinesli ljudje.

    Rdečeperke so družabne ribe, ki se družijo v manjše jate enako velikih rib. Večje se iz globine zaganjajo na površino, s katere z glasnimi pljuski pobirajo obnemogle žuželke, ujete v vodni film. Vse preveč rade pa si privoščijo tudi ščukin kaviar ...

    Kleni, kot da ne bi imeli miru, patruljirajo po svojem delu jezera in si brez strahu ogledajo vsako novost, ki jo opazijo. Tudi ostrim očem ostrižev, ki v svoji nenasitni lakoti prečesavajo jezero po dolgem in počez, se ne more skriti nič, kar se premika ...

    Ob izvirnih delih potokov, ki polnijo jezero, se pod kamni tiščijo navadni kaplji in uživajo v hladu s kisikom bogate vode. Nekoliko nižje se ob bregu drži jata majhnih rib. To so pisanci, ki švigajo za ličinkami vodnih žuželk, ob plapolajočih dristavcih pa se drži lepotička, rdeče pikasta potočna postrv.

    Menki se iz sence med trstičjem in izpod korenin ob bregu potoka prikradejo šele ob mraku in nato v zavetju noči iščejo kaj za pod zob. Njihov nočni način življenja jim pride prav tudi v času, ko jezero presahne in v podzemlju preživijo do naslednje povodnji.

    Število vrst rib v cerkniškem jezeru: 10
    Število tujerodnih vrst rib v cerkniškem jezeru: 3
    največja ščuka, ujeta v jezeru:  106 cm, 12 kg
    največja ščuka, rešena ob presihanju jezera 115 cm, 15 kg
    največji linj, ujet v jezeru 59 cm, 3,5 kg
    največji linj, rešen ob presihanju jezera 65 cm, 4 kg
    največja količina rib, rešena ob enem reševanju 5.000 kg
  • Druge živali

    Cerkniško jezero gosti najbolj drobnega polžka in najkrepkejšega medveda. In vse vmes. Tukajšnje življenje s svojo pestrostjo že od nekdaj privablja naravoslovce in ljubitelje narave, vsakič pa ponudi kaj novega, še ne videnega ...

    Presihanje vode iz zavetja gozda zvabi medveda, divjo mačko, dihurja in ostale zveri, ki se ne morejo upreti gostiji z ribami, ujetimi v lužah. Okljuke potokov in rečic v iskanju rib obiskuje vidra, volčja družina pa na ravnico napodi utrujeno košuto ...

    Pomlad stali ledeno skorjo, iz otrplosti zbudi tisoče dvoživk in jih iz podzemnih kotičkov zvabi na jezero. Svatovanje se lahko začne! Množice zelenih žab, zelenih reg in navadnih krastač glasno in neutrudno pozdravljajo večere pozno v poletje. Najbolj nenavadno je gotovo skupinsko prezimovanje sekulj v eni od jam ... Do dvajset tisoč se jih tam zbere čez zimo, kar je največji tovrsten dogodek v Evropi.

    Življenje v vodi zapustijo miriade vrbnic in enodnevnic in se na krilih poletnega večera zavrtinčijo v svatovski ples. Žuželčja svatba je prava netopirska požrtija. Ko upehane žuželke omahnejo v leno vijugajoče potoke, pa pridejo na svoj račun še ribe in kasneje še nešteti, tudi očem nevidni, organizmi. Ti organsko snov pretvorijo v anorgansko in jo naredijo spet dostopno rastlinam. Tako Jezero na svojstven način daje in jemlje življenje v večnem kroženju snovi in pretakanju energije.

    Pisan mozaik življenjskih prostorov, težko prehodna ravnica in obilje hrane nudijo zavetje in preživljajo čudovito zanimiv živalski svet. Ves živi svet je med sabo in s kraškim svetom ter značilno klimo prepleten v izjemen ekosistem, trden in krhek hkrati, imenovan presihajoče jezero.

    Število endemnih vrst (endemitov): 12
    delež vrst sesalcev, živečih v SLOVENIJI: 50 %
    delež vrst dvoživk, živečih v evropi: 24 %
    delež vrst dnevnih metuljev, živečih v evropi: 29 %
  • Rastlinstvo

    Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!

    Obiskovalca takoj očarajo vlažni travniki, bogati z ogroženimi in zavarovanimi rastlinami. Ilirski meček in orhideje – majske in mesnordeče prstaste kukavice, močvirske kukavice ter navadne močvirnice – tu uspevajo v takem številu, da človek podvomi v njihovo ogroženost.

    Med opaznimi vrstami z barvitimi cvetovi na območju presihajočega Cerkniškega jezera uspeva tudi na desetine travam podobnih ogroženih vrst. Na videz so manj vpadljive, a mnoge tvorijo značilne rastlinske združbe in so zato izjemnega pomena za ekosistem presihajoče jezero.

    Značilne prebivalke Cerkniškega jezera in resnične posebnice v rastlinskem svetu so gotovo amfibijske rastline. Te so se presihanju vode prilagodile do te mere, da enako dobro uspevajo v vodi in na kopnem. Najbolj značilne in hkrati najbolj opazne med njimi so navadna koščica, vodna dresen, prava potočarka, močvirski grint, navadna smrečica, kobulasta vodoljuba in velika zlatica. Vse naštete so v Sloveniji tudi ogrožene ...

    Bogat rastlinski svet, vezan na vlažna in močvirna tla, pa ni le paša za oči, ampak omogoča življenje tudi pestremu živalstvu in ne nazadnje domačinom.

    število rastlinskih vrst na Rdečem seznamu: 56
    število vrst orhidej na Cerkniškem polju: 7
    število mesojedih vrst rastlin na Cerkniškem jezeru: 3
    število rastlinskih vrst, ki ne uspevajo nikjer drugje v Sloveniji: 2
Aktivnosti
Vožnja z lojtrnikom

Vseh lepot Cerkniškega jezera se lahko naužijete med panoramsko vožnjo s tradicionalnim...

Preberi več
Opazovanje ptic

Cerkniško jezero predstavlja vročo točko za ornitologe in ostale opazovalce ptic, saj je...

Preberi več
Čolnarjenje

Cerkniško jezero je zaradi svoje spremenljive velikosti in oblike pravi raj za raziskovanje...

Preberi več
Zemljevid jezera
Oglejte si tudi

Center za obiskovalce Cerkniško jezero

Pohodništvo

Kolesarski izleti