Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Javorniki

Domov / Naravne znamenitosti

Javorniki

foto: Jošt Stergaršek

Mogočni hrbet Javornikov od nekdaj bdi nad presihajočim Cerkniškim jezerom in kleše značaj notranjske pokrajine in njenih prebivalcev. Čarobni bukovo-jelov gozd Javornikov kljub bližini glavnega mesta, Ljubljane, ostaja divji in skrivnosten. Medved, volk in ris so tu doma, človek pa je dobrodošel gost.

Javorniki so nižji del Snežniške planote med Cerkniškim poljem na severu in Pivko na jugu. Raztezajo se od Postojnskih vrat in Malega Javornika na severozahodu do Mašuna in Leskove doline na jugovzhodu. Strmo severno pobočje gozdnatih Javornikov se nad Cerkniškim jezerom dvigne v visoko kraško planoto, ki jo razgibajo kopaste vzpetine, globoki doli, vrtače, brezna in ledene jame.

Masiv Javornikov ustavlja topel in vlažen zrak, ki proti severu prodira z Jadrana, in s tem daje pečat podnebju osrčja Slovenije. Za območje so značilne obilne padavine, ki napajajo presihajoča jezera na obeh straneh grebena, Cerkniško in Pivška jezera, ter izvire rek Pivke in Reke.

Javorniški gozdovi se nadaljujejo v gozdove snežniškega pogorja in Gorskega Kotarja. Skupaj predstavljajo največji strnjeni gozdni kompleks v tem delu Evrope, divjim živalim dom, domačinom vir gradbenega materiala in kuriva ter vez s primorskim delom Slovenije, prav vsem obiskovalcem pa nudijo sprostitev in stik z neokrnjeno naravo.

najvišji vrh: 1293 m
Značilnosti Javornika
  • Živalstvo

    Zaradi nedostopnosti in sonaravnega gospodarjenja dobro ohranjene gozdove Javornikov naseljujejo vse tri velike zveri, ki živijo v Sloveniji! Če se previdni volkovi in plahi ris vztrajno izogibajo človeškim očem, pa so srečanja z medvedjo družino malodane vsakdanja ...

    Naravno ravnovesje z usklajenim in vztrajnim pregonom starih ali poškodovanih parkljarjev vzdržuje trop volkov. Medtem na svoji najljubši skali v zasedi potrpežljivo čaka ris. Medved, naša največja zver, pride na svoj račun jeseni, ko se pase z bukovim žirom, iz gozda pa ga zvabijo ribe, ujete v lužah ob presihanju jezera, in zrele tepke v visokodebelnih sadovnjakih.

    Bukov žir na zimo pripravi tudi druge živali. Najbolj glasni med njimi so polhi. Ti grejo v slast divji mački, kunam in sovam pa tudi polharjem, ki se vsako jesen podajo v tradicionalni lov za njimi.

    Gozdne vrste netopirjev, ki ponoči prhutajo za letečimi žuželkami, dan prebijejo v zavetju dupel ali v razpokah v starih dreves, prezimujejo pa pretežno v jamah in breznih Javornikov.
    Dobro ohranjeni bukovo-jelovi gozdovi so izjemnega pomena tudi za ogrožene gozdne ptice, zato so Javorniki vključeni v omrežje Natura 2000 območij.

    Podnevi med drevjem zajadra sršenar, s skalne police pa se na lov spusti sokol selec. Črna žolna, pivka, triprsti in belohrbti detel iz lesa neutrudno vlečejo ličinke hroščev ali metuljev, s trkanjem po votli veji oznanjajo svoje ozemlje in v drevje tešejo dupla. V najbolj odmaknjenem delu gozda gnezdi plaha črna štorklja. Ko se mali skovik, posebnež med sovami, odpravi spat, pa se prebudijo njegove večje sorodnice – kozača, velika uharica in koconogi čuk. Tu prav nikoli ni dolgčas.

    število vrst velikih zveri: 3
    število kvalifikacijskih natura 2000 vrst ptic: 11
  • Rastlinstvo

    Naravni gozdni ekosistemi med drugim blažijo ekstremne vremenske pojave, preprečujejo erozijo prsti in delujejo kot zbiralnik vode. Vabijo nas na oddih od napornega vsakdanjika, vendar ne pozabimo – v gozdu smo le gostje; s primernim obnašanjem dokažimo, da smo vredni vabila!

    Najbolj pisani so gozdovi Javornikov spomladi. Ko sneg skopni in bukve šele zelenijo, tla že obarvajo značilne vrste podrasti. Tevju in črnemu telohu, po domače slepici, družbo delajo jetrnik, zvonček, kronica, različne konopnice, spomladanski grahor, širokolistna grašica in spomladanska torilnica ... kamor koli pogledaš, nekaj cveti!

    Kmalu se s cvetovi odenejo še grmiči – navadni in lovorolistni volčin, puhastolistno kosteničevje, češmin, kranjska kozja češnja, kloček ...

    Gozdne vrste orhidej sicer niso tako ogrožene kot travniške, a nič manj zanimive. Prve zacvetijo jajčastolistni muhovnik, bleda naglavka in rjava gnezdovnica, kasneje dvolistni in zelenkasti vimenjak, navadni kukovičnik in širokolistna močvirnica. Vztrajen in natančen opazovalec lahko najde tudi redke Greuterjevo, purpurno in ozkoustno močvirnico.

    Poleti zacvetijo endemna Justinova zvončica, postavna ognjica, konjska griva in Fuchsov grint, čudovita turška lilija, nežna kolenčasta krvomočnica, njivni in kimastoplodni šipek pa svilničevolistni svišč, rdeči slizek in velecvetni čober ... Paše za oči in žuželke zlepa ne zmanjka!

    Sprehod po Javornikih, odetih v tople jesenske barve, ko bukev, gorski javor in maklen, goli brest, veliki jesen, jerebika in mokovec porumenijo, vsakemu obiskovalcu na usta privabi nasmeh!

    število rastlinskih vrst: 300+
    število vrst orhidej: 10
Aktivnosti
Pohodništvo

Planinski vrhovi s čudovitimi razgledi, sprehodi ob jezeru in potočkih ali pa izobraževalne...

Preberi več
Čarobna moč gozda

Spanje v divjini gozda je vznemirljivo enkratno doživetje v naravi. Ponoči gozd zaživi v vsej...

Preberi več
Opazovanje medvedov

Notranjska je dom vsem trem velikim zverem, ki prebivajo v našem okolju – volku, risu...

Preberi več
Raziščite lokacijo
Oglejte si tudi

Menišija

Gora čarovnic

Rjavi medved (Ursus arctos)