Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Rakov Škocjan

Domov / Naravne znamenitosti

Rakov Škocjan

foto: Jošt Stergaršek

Obisk te slikovite kraške doline, nastale iz kraške jame z udiranjem in rušenjem stropa, nikogar ne pusti ravnodušnega!

Oddih v senci stoletnih hrastov, razgled z veličastnega Velikega naravnega mostu, vrnitev skozi čas ob razvalinah cerkvice sv. Kancijana, osvežitev z jamskim zrakom pod slokim naravnim obokom Malega naravnega mostu ali sprehod po mehki podlagi urejene pešpoti ob visokoraslih hojah je vedno znova nepozabno doživetje ...

Tu smo na popoldanskem sprehodu priča milijone let trajajočim geološkim procesom, ki so to kraško dolinico oblikovali. Zato nominacija Rakovega Škocjana za uvrstitev na seznam Svetovne naravne dediščine UNESCO sploh ne preseneča.

Rakov Škocjan je kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov, nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. To dokazujeta 42 m visoki Mali naravni most, 37 m visoki Veliki naravni most ter soteski za njima.

Po dnu ravnega ilovnatega dna vijuga potok Rak, obdan z lazi in poplavnimi travniki. Rak polnijo vode, ki se skozi podzemlje stekajo s Cerkniškega polja in izpod Javornikov. Rečica priteče na površje iz Zelških jam na vzhodni strani doline, ponikne pa v Tkalca jami na zahodnem delu.

Skupaj s Cerkniškim jezerom in Križno jamo je Rakov Škocjan razglašen za mednarodno pomembno mokrišče - Ramsarsko območje. Dolina je tudi prvi slovenski krajinski park, ustanovljen že leta 1949. Po dolini je, kot se za tako naravno znamenitost spodobi, speljana tudi naravoslovna učna pot.

dolžina doline: 2,5 km
širina doline: do 0,5 km
višina oboka malega naravnega mosta: 42 m
višina oboka velikega naravnega mosta: 37 m

 

ZNAČILNOSTI RAKOVEGA ŠKOCIJANA
  • Živalstvo

    Očem skrito življenje v večni temi podzemnih špranj in rovov živijo pravi jamski specialisti. Najbolj znamenit med njimi je hrošč drobnovratnik, prva opisana jamska vrsta hrošča na svetu!

    Na brežinah ob izvirih Raka se ustvarjajo plažice, ki pa niso peščene … Oblikujejo jih hišice podzemskih polžev. Med njimi je tudi par endemnih vrst, ki jih ni moč najti nikjer drugje na planetu!

    V mraku se iz zavetja jam dvignejo netopirji, večer globoko iz gozda pozdravi kozača, tu in tam pa skozi gozd prihlača še medved ...

    Podnevi se ob bregu Raka spreletavajo kačji pastirji, življenje ličink v potoku zapuščajo enodnevnice, vrbnice in mladoletnice, ki se na nežnih krilih dvigajo pod drevesne krošnje, po mirni gladini ob bregu pa švigajo vodni drsalci.

    Bogastvo vodnih nevretenčarjev je pogrnjena miza ribam. Kleni leno krožijo po tolmunu, tu in tam v zasedi preži ščuka, za brzicami se skriva potočna postrv, pod koreninami pa noč čaka menek.

    Med tem se v iskanju sladke medičine in družic ob gozdnem robu spreletavajo gozdni postavneži, črtasti medvedki in drugi metulji, v zavetju gozda se na jelovih štorih prerivajo bukovi kozlički, v udornicah in na vhodnih delih jam pa se zadržujejo suhe južine, kobilice jamarice ter druge površinske vrste, ki rade obiščejo vhode v podzemlje.

  • Rastlinstvo

    Jelovo-bukov gozd, ki objema Rakov Škocjan, sodi med vrstno najbolj pestre evropske gozdove. Najlepše prizore nam pričara spomladi, ko ozelenijo bukve in pisano cvetje obarva podrast, ter jeseni, ko se gozd s toplimi toni poslavlja od poletja.

    Spomladi gozdna tla okrasijo spomladanske torilnice, družbo pa jim delajo tevje, deveterolistna, peterolistna, trilistna in brstična konopnica, zlatičnata in podlesna vetrnica ter trobentice. Tu in tam se baha zavarovani pasji zob, pod odpadlim listjem pa cvetove sramežljivo skriva kopitnik ...

    Poleti gozdno podrast obarvajo kolenčasta krvomočnica, zajčji lapuh, škrlatnordeča zajčica in lepljiva kadulja, najbolj pozornega opazovalca pa razveseli redka orhideja – Greuterjeva močvirnica.

    Medtem se nad nami jelke častitljive starosti ponosno dvigajo k nebu. Maklen, beli gaber in veliki jesen jih nagajivo žgečkajo po bokih, ob robu travnikov pa nad dolinico kot večni stražarji bdijo mogočni hrasti dobi.

    Na bregovih Raka in na poplavnih travnikih ob njem uspevajo ogrožene vlagoljubne rastline – v lazih zacveti visoka vijolica, blatni breg orumeni prava potočarka, nad vse pa se dvigne kobulasta vodoljuba.

    V navpičnih skalnih stenah je svoj prostor pod soncem našla endemna Justinova zvončica, ki jo na negostoljubnem rastišču spremljajo skalni kamnokreč, tanki šaš ter še nekaj trdoživih vrst.

Aktivnosti
Pohodništvo

Planinski vrhovi s čudovitimi razgledi, sprehodi ob jezeru in potočkih ali pa izobraževalne...

Preberi več
Kolesarski izleti

Notranjski park s svojo razgibano geološko zgradbo ponuja pestro paleto...

Preberi več
Oglejte si tudi
Cerkniško jezero

Cerkniško jezero

Križna jama

Gora čarovnic