Rezultati iskanja
Program razvoja podeželja

Program razvoja podeželja

Notranjski regijski park
Tabor 42
1380 Cerknica

MID 100329275

http://www.notranjski-park.si

Ukrep KOPOP Notranjski regijski park

Občinski svet Občine Cerknica je Notranjski regijski park ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravni ekosistemi ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina.

Na področju Notranjskega regijskega parka se zagotovi z naravnimi danostmi in vrednotami usklajen nadaljnji razvoj gospodarstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, rekreacije ter izobraževanja, materialni in drugi pogoji za razvoj in življenje prebivalcev na območju občine Cerknica.

Program razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020) je skupni programski dokument posamezne države članice in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Program odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva.
Notranjski regijski park ima sofinancirane aktivnosti pozne košnje mokrotnih travnikov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 -2020 (PRP 2014–2020)

Ukrep KOPOP (Kmetijsko okoljska podnebna plačila) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanj nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v naslednja prednostna področja ukrepanja:

- ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine;
- ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi;
- blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam

Pozno košnjo po 1. avgustu izvajamo na površini 276 hektarov in 38 arov, na katerih imamo vrisanih 97 GERK-ov
Na teh površinah uveljavljamo plačila za:

- OMD, območje omejenih dejavnosti
- VTR_KOS, ohranjanje habitatov ptic vlažnih travnikov, kosec
- VTR_NPAS, ohranjanje habitatov ptic vlažnih travnikov, nepokošen pas
- AKT, Plačilne pravice

Naš namen je ohraniti presihajoče Cerkniško jezero kot primer ohranjene narave, dobrega in preudarnega ravnanja s kmetijskimi zemljišči, namenjenimi trajnemu varstvu in ohranjanju habitata in habitatnih tipov iz Aneksa I Habitatne direktive in drugih, manj ogroženih, a nič manj pomembnih habitatnih tipov ter živalskih vrst. Presihajoče Cerkniško jezero je naravni biser in velika učilnica narave, ki jo je potrebno ohraniti naslednjim rodovom. Je dom mnogim redkim in ogroženim vrstam živali in rastlin. Med globalno najbolj ogroženimi pticami v evropskem prostoru prav gotovo sodi kosec.

Kosec je tipično evropska ptica, ki naseljuje predvsem zmerni pas stare celine. Tako je najpogostejši v severovzhodni Evropi (Rusiji, Belorusiji, na Poljskem in v Romuniji). Od celotne evropske in hkrati s tem svetovne populacije, ki jo ocenjujemo na okrog 100.000 parov, jih polovica gnezdi v Belorusiji. V državah severne in južne Evrope dosegajo populacije komaj nekaj sto parov. V našem sosedstvu gnezdi v Italiji okrog 300, v Avstriji okrog 500, na Madžarskem okrog 440 in na Hrvaškem okrog 275 parov. Natančno štetje je pokazalo, da v Sloveniji gnezdi 510 parov (Trontelj 1995). Pri nas je najbolj pogost na Notranjskih kraških poljih in Ljubljanskem barju, saj na tamkajšnjih kraških poljih (z obsežnimi poplavnimi in mokrimi travniki) gnezdi kar 82 % slovenske populacije. Nasprotno pa je na suhih ravnicah Podravja in Pomurja zelo redek. Presenetljivo naseljuje tudi strme košenice v Posočju, kjer je sicer padavinsko najbolj bogato območje v Sloveniji.

Habitat kosca so mokrotni negnojeni travniki in ekstenzivna suha travišča v hribovitih predelih, redkeje naseljuje tudi žitna polja in polja detelj. Njegov optimalni življenjski prostor so travniške površine, na katerih je rastje pri tleh razmeroma redko in prehodno, v višjih slojih pa zagotavlja kritje. Najboljše gnezditvene uspehe dosega na pozno košenih travnikih z visoko travo, kjer je varen v primeru nevarnosti. Prvo leglo ima junija, drugega pa v juliju. Hrani se predvsem z žuželkami, polži, manjšimi žabami, pa tudi s semeni in zelenimi deli rastlin. V Sloveniji je redka gnezdilka. Skupni trend gnezdenja kosca v Sloveniji je v zadnjih treh letih negativen. V dobrih letih je bilo v Sloveniji naštetih vsega skupaj največ 500 pojočih samcev. Populacija pa se je v zadnjih letih močno zmanjšala. Na Cerkniškem jezeru je populacija pojočih samcev in s tem povezana gnezditev stabilna, saj jih vsako leto naštejemo do 80 pojočih samcev.