Rezultati iskanja
Program razvoja podeželja

Program razvoja podeželja

Notranjski regijski park
Tabor 42
1380 Cerknica

MID 100329275

http://www.notranjski-park.si

Notranjski regijski park je vključen v naslednje ukrepe iz Programa razvoja podeželja:

- Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (UKREP 10)
- Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (UKREP 13)

Predstavitev Notranjskega regijskega parka

Notranjski regijski park je ustanovljen z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravni ekosistemi ter značilnosti neživega sveta, kakor tudi paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter kulturna krajina.

Na področju Notranjskega regijskega parka bomo zagotavljali z naravnimi danostmi in vrednotami usklajen nadaljnji razvoj gospodarstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, rekreacije ter izobraževanja. S tem bodo omogočeni materialni in drugi pogoji za razvoj in življenje prebivalcev na  zavarovanem območju občine Cerknica.

Notranjski regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in neokrnjene narave ter območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendar pa z naravo uravnotežen. Ravno tako je regijski park je tudi območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.

Velikost zavarovanega območja Notranjskega regijskega parka je 222 km2

Presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in Križna jama so bili v začetku leta 2006 vpisani med pomembna svetovna mokrišča v sklopu Ramsarske konvencije, ki obsega 72 km2.

Območje sestavljajo habitatni tipi in vrste, ki se ohranjajo znotraj omrežja Posebnih varstvenih območij Natura 2000, po Direktivi o pticah (Council Directive 79/409/EEC) in Direktivi o habitatih (The Council Directive 92/43/EEC).

Na območju Notranjskega regijskega parka je opredeljenih 8 območij Natura 2000, kar kaže na izjemno pestrost ogroženih vrst in habitatnih tipov:

- Javorniki - Snežnik SI 3000231,
- Snežnik - Pivka  SI 5000002,
- Notranjski trikotnik SI 3000232,
- Krimsko hribovje -Menišija SI 3000256,
- Cerkniško jezero SI 500001,
- Planinsko polje SI 5000016,
- Kozje stene pri Slivnici SI 3000151
- Bezuljak SI 3000310

Za izvajanje javnih nalog trajnega ohranjanja narave je občina Cerknica leta 2012 ustanovila javni zavod Notranjski regijski park.

Javni interes ohranjanja naravne in kulturne dediščine se uresničuje z ohranjanjem, raziskovanjem, varovanjem in posredovanjem naravnih dobrin.

Javni interes se uresničuje tudi z zagotavljanjem pogojev  za trajno ohranjanje, varovanje in raziskovanje naravne in kulturne dediščine na območju lokalne skupnosti in območju Notranjskega regijskega parka.

Informacija o sofinanciranju

Notranjski regijski park je vključen v naslednje ukrepe v okviru Programa razvoja podeželja, iz katerega letno prejemamo tudi finančna sredstva za njihovo izvajanje.


Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (UKREP 10)

Cilj
Spodbuditi kmetijska gospodarstva, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in biotsko pestrost območja

Pričakovani rezultati
Ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam

Upravičenci
Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v ukrep vključijo prostovoljno in v obdobju najmanj pet let na svojem kmetijskem gospodarstvu izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.

Podpora    
Podpora se izplačuje v obliki plačila na hektar ali glavo velike živine (GVŽ). Plačila pri operacijah, ki so namenjene ohranjanju biotske raznovrstnosti, voda in krajine, krijejo vse dodatne stroške in izgubljeni prihodek zaradi prevzete obveznosti, pri drugih operacijah pa se s plačili krije del dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.
dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov


 Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (UKREP 13)

Cilj
Ohranitev in nadaljnja obdelanost kmetijskih zemljišč, ohranjanje poseljenosti podeželskih območij in zagotavljanje javnih koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, območja OMD.

Pričakovani rezultati:
Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnega kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine, podeželskega območja, ohranjanju biotske pestrosti območja ter trajnostno rabo kmetijskih zemljišč.

Upravičenci
Plačila se dodelijo nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območjih OMD.

Podpora  
Podpora se izplača v obliki nepovratne finančne pomoči, in sicer kot plačilo na hektar.
Pri določitvi letnega plačila se upoštevajo dodatni (višji) stroški in izguba dohodka (nižji pridelki) v primerjavi s  kmetovanjem izven območij OMD.


Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP: http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm 
Spletna stran PRP: https://www.program-podezelja.si.


Ukrep KOPOP Notranjski regijski park

Občinski svet Občine Cerknica je Notranjski regijski park ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravni ekosistemi ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina.

Na področju Notranjskega regijskega parka se zagotovi z naravnimi danostmi in vrednotami usklajen nadaljnji razvoj gospodarstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, rekreacije ter izobraževanja, materialni in drugi pogoji za razvoj in življenje prebivalcev na območju občine Cerknica.

Program razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020) je skupni programski dokument posamezne države članice in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Program odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva.
Notranjski regijski park ima sofinancirane aktivnosti pozne košnje mokrotnih travnikov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 -2020 (PRP 2014–2020)

Ukrep KOPOP (Kmetijsko okoljska podnebna plačila) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanj nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v naslednja prednostna področja ukrepanja:

- ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine;
- ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi;
- blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam

Pozno košnjo po 1. avgustu izvajamo na površini 276 hektarov in 38 arov, na katerih imamo vrisanih 97 GERK-ov
Na teh površinah uveljavljamo plačila za:

- OMD, območje omejenih dejavnosti
- VTR_KOS, ohranjanje habitatov ptic vlažnih travnikov, kosec
- VTR_NPAS, ohranjanje habitatov ptic vlažnih travnikov, nepokošen pas
- AKT, Plačilne pravice

Naš namen je ohraniti presihajoče Cerkniško jezero kot primer ohranjene narave, dobrega in preudarnega ravnanja s kmetijskimi zemljišči, namenjenimi trajnemu varstvu in ohranjanju habitata in habitatnih tipov iz Aneksa I Habitatne direktive in drugih, manj ogroženih, a nič manj pomembnih habitatnih tipov ter živalskih vrst. Presihajoče Cerkniško jezero je naravni biser in velika učilnica narave, ki jo je potrebno ohraniti naslednjim rodovom. Je dom mnogim redkim in ogroženim vrstam živali in rastlin. Med globalno najbolj ogroženimi pticami v evropskem prostoru prav gotovo sodi kosec.

Kosec je tipično evropska ptica, ki naseljuje predvsem zmerni pas stare celine. Tako je najpogostejši v severovzhodni Evropi (Rusiji, Belorusiji, na Poljskem in v Romuniji). Od celotne evropske in hkrati s tem svetovne populacije, ki jo ocenjujemo na okrog 100.000 parov, jih polovica gnezdi v Belorusiji. V državah severne in južne Evrope dosegajo populacije komaj nekaj sto parov. V našem sosedstvu gnezdi v Italiji okrog 300, v Avstriji okrog 500, na Madžarskem okrog 440 in na Hrvaškem okrog 275 parov. Natančno štetje je pokazalo, da v Sloveniji gnezdi 510 parov (Trontelj 1995). Pri nas je najbolj pogost na Notranjskih kraških poljih in Ljubljanskem barju, saj na tamkajšnjih kraških poljih (z obsežnimi poplavnimi in mokrimi travniki) gnezdi kar 82 % slovenske populacije. Nasprotno pa je na suhih ravnicah Podravja in Pomurja zelo redek. Presenetljivo naseljuje tudi strme košenice v Posočju, kjer je sicer padavinsko najbolj bogato območje v Sloveniji.

Habitat kosca so mokrotni negnojeni travniki in ekstenzivna suha travišča v hribovitih predelih, redkeje naseljuje tudi žitna polja in polja detelj. Njegov optimalni življenjski prostor so travniške površine, na katerih je rastje pri tleh razmeroma redko in prehodno, v višjih slojih pa zagotavlja kritje. Najboljše gnezditvene uspehe dosega na pozno košenih travnikih z visoko travo, kjer je varen v primeru nevarnosti. Prvo leglo ima junija, drugega pa v juliju. Hrani se predvsem z žuželkami, polži, manjšimi žabami, pa tudi s semeni in zelenimi deli rastlin. V Sloveniji je redka gnezdilka. Skupni trend gnezdenja kosca v Sloveniji je v zadnjih treh letih negativen. V dobrih letih je bilo v Sloveniji naštetih vsega skupaj največ 500 pojočih samcev. Populacija pa se je v zadnjih letih močno zmanjšala. Na Cerkniškem jezeru je populacija pojočih samcev in s tem povezana gnezditev stabilna, saj jih vsako leto naštejemo do 80 pojočih samcev.