Severna lakota
Družina: broščevke (Rubiaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: vlažn(ejš)i travniki, barja, svetli gozdovi in grmovnata pobočja
Pokončno steblo severne lakote (Galium boreale) je štirirobo. Njeni črtalasti do suličasti listi so trižilnati. Praviloma so po štirje razvrščeni v vsakem vretencu. Listi so topi, na vrhu nimajo konice; široki so od 2 do 8 mm. Drobni, beli štirištevni cvetovi tvorijo gosta mnogocvetna socvetja na vrhu poganjkov. Prašnice so rumene. Njeni plodovi so navadno togodlakavi. Severna lakota raste na s hranili zmerno bogatih, bolj vlažnih humoznih tleh na hladnejših legah. Razširjena je raztreseno skoraj po vsej Sloveniji; v notranjosti države je pogostejša, medtem ko je v Primorju, Pomurju in na skrajnem vzhodu Slovenije niso našli.
Močvirska lakota
Družina: broščevke (Rubiaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: vlažni in poplavni travniki, močvirja, nabrežja
Mlahavo, poleglo ali kipeče steblo močvirske lakote (Galium palustre) je olistano s topimi listi, ki so večinoma po 4 nameščeni v vretencih. Do 15 mm dolgi listi so goli in proti vrhu razširjeni. Beli štirištevni cvetovi z rdečimi prašniki so široki 3,5 mm in tvorijo rahlo socvetje. Uspeva v polsenci na vlažnih do mokrih tleh bogatih s humusom. Najdemo jo raztreseno po vsej Sloveniji.
Prava lakota
Družina: broščevke (Rubiaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 20–70 cm
Rastišče: suhi travniki, svetli gozdovi, ob poteh in cestah
Prava lakota (Galium verum) je zelnata trajnica, ki iz podzemnega dela navadno požene več stebel. Kratkodlakava stebla so olistana z ozko črtalastimi, do 1 mm širokimi listi z uvihanim robom. Končujejo se z ostnato konico in so razvrščeni v vretencih; v vsakem jih je od 6 do 12. Na vrhu stebla številni živo rumeni cvetovi z vonjem po medu oblikujejo socvetja. Stranske vejice socvetja so daljše od stebelnih členkov (del stebla med dvema kolencema oz. listnima vretencema). Prava lakota najraje uspeva na pustih tleh na zmerno sončnih legah. Je pogosta rastlina, ki jo na ustreznih rastiščih najdemo po vsej Sloveniji. Pravo lakoto ljudje od nekdaj uporabljajo kot pomirjevalo; kot sirilo in barvilo pri izdelavi sira; zaradi vsebnosti kumarina, ki deluje tudi kot strup za bolhe, pa so jo uporabljali tudi kot polnilo vzglavnikov.
Gola dremota
Družina: broščevke (Rubiaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 5–20 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi, med grmovjem in travniki
Nizko steblo gole dremote (Cruciata glabra) je, v skladu z njenim imenom, praviloma povsem golo. Stebelce je olistano z majhnimi, v vretencih nameščenimi ovalnimi listi. V vsakem vretencu so po štirje trižilnati listi. Tudi socvetja drobnih štirištevnih cvetov so nameščena v vretencih v zalistju stebelnih listov. Tudi cvetni peclji njenih svetlo zelenih cvetov so goli, cvetovi pa so brez podpornih listov. Gola dremota je v Sloveniji pogosta in splošno razširjena rastlina.