Navadna madronščica
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 20–40 cm
Rastišče: nasipališča, ruševine, železniški nasipi, ob poteh in cestah
Okroglo steblo navadne madronščice (Linaria vulgaris) je v spodnjem delu golo, v zgornjem pa pogosto nekoliko žlezastodlakavo. Sedeči črtalastosuličasti listi te zelnate trajnice so goli, trižilnati, dolgi od 2 do 5 cm. Listni rob je nekoliko zavihan. Dvobočno someren, bledo rumen venec ima na spodnji venčni ustni odebelitev živo rumene barve. Cvet je, skupaj z bolj ali manj ravno ostrogo na njegovem zadnjem delu, dolg 20 do 30 mm. Praviloma žlezastodlakavi cvetni peclji so tako dolgi kot čaša. Plodna glavica je podolgasto jajčasta, v njej pa se razvijajo širokokrilata semena.
Navadna madronščica raste na pustih tleh na zmerno toplih legah, najraje na najbolj osončenih krajih. Z izjemo visokogorja in območij poraščenih s sklenjenim gozdom je razširjena po vsej Sloveniji.
Poznana je tudi njena uporaba v ljudskem zdravilstvu, kjer jo uporabljajo za lajšanje težav z izločali, obtočili, prebavili in vnetji, pa tudi za razkuževanje ran.
Obrežna zijalka
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–oktober
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: cestni rob, prodišča, zidovi in železniški nasipi
Obrežna zijalka (Microrrhinum litorale) je drobna rastlina, vsa gosto porasla s štrlečimi žleznimi laski. Črtalasto suličasti listi so kratkopecljati do sedeči. V zalistju stebelnih listov se razvijejo posamični dvoustnati cvetovi. Drobni vijolični ali rožnati cvetovi so kratkopecljati. Od 2 do 3 mm dolgi cvetni peclji se med razvojem plodov podaljšajo in so ob zrelosti plodov dolgi od 3 do 8 mm. Njeni plodovi so opazno krajši od čaše. Obrežna zijalka se pojavlja raztreseno po vsej Sloveniji, vendar so njena prvotna nahajališča verjetno omejena na submediteranski del, v ostale dele države pa je bila zanesena kasneje.
Navadna božja milost
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: močvirni travniki, ob vodnih jarkih in mlakah
Votlo in golo steblo navadne božje milosti (Gratiola officinalis) je lahko enostavno ali razraslo. Sedeči suličasti listi z nazobčanim robom so nasprotno razvrščeni. Dolgopecljati somerni cvetovi imajo bledo rožnate venčne krpe in rumenkasto venčno cev. Poženejo posamično iz zalistja stebelnih listov. Je močno strupena trajnica, ki uspeva v nižinah na vlažnih tleh na sončnih legah po vsej Sloveniji. V slovenski rdeči seznam rastlin je uvrščena kot ranljiva vrsta.
Velecvetni naprstec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 50–100 cm
Rastišče: poseke, gozdni robovi, kamniti kraji
Venčni listi velecvetnega naprstca (Digitalis grandiflora) so zrasli v 3–4,5 cm dolg bledorumen cevast cvet, ki spominja na naprstnik. Cvetovi so združeni v enostransko grozdasto socvetje. Jajčasto suličasti stebelni listi so dolgi do 25 cm. Uspeva po vsej Sloveniji, razen na Obali in v nekaterih območjih v vzhodni Sloveniji. Velecvetni naprstec je izredno strupena rastlina!
Rumeno milje
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: april–avgust
Velikost: 10–20 cm
Rastišče: skalne razpoke, grušč in skalovje
Rumeno milje (Paederota lutea) je zelnata trajnica, ki vsako pomlad požene številna pokončna stebla. Ostronazobčani stebelni listi so nasprotno razvrščeni. Dolgi so od 3 do 7 cm. Kratkopecljati bledo rumeni cvetovi na vrhu stebla oblikujejo kimasto socvetje. Cevast venec je le malo krajši od prašnikov. Čaša je petštevna. Rumeno milje je vezano na karbonatno podlago in praviloma uspeva na višjih nadmorskih višinah. Območje njegove razširjenosti obsega Južne apneniške alpe Slovenije, Italije in Avstrije, izolirane populacije pa uspevajo tudi v Bosni in Hercegovini. V Sloveniji ga bomo našli v alpskem, predalpskem in Dinarskem svetu ter v Zasavju.
Dolgolistni jetičnik
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 60–100 cm
Rastišče: vlažni in močvirni travniki ter bregovi voda
Modri štirištevni cvetovi dolgolistnega jetičnika (Veronica maritima) so združeni v dolgo in gosto socvetje na vrhu stebla. Njegova ovršna socvetja so praviloma razvejana. Za cvetove je značilen lijast venec, ki je širok od 6 do 8 mm, dolg pa od 5 do 7 mm. Pokončno steblo je olistano z ostro nazobčanimi podolgasto suličastimi listi, ki so razvrščeni v vretencih. V vsakem vretencu so trije ali štirje listi, ki so dolgi do 10 cm. Dolgolistni jetičnik je rastlina tal bogatih s hranili, za katere je značilna spremenljiva vlažnost. V Sloveniji je razmeroma redek, nekoliko več nahajališč je znanih le v notranjosti države.
Barrelierov jetičnik
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: suhi travniki in pašniki ter grmovnati kraji
Modri štirištevni cvetovi Barrelierovega jetičnika (Veronica barrelieri ali Pseudolysimachion barrelieri) so združeni v dolgo in gosto ovršno socvetje, ki je praviloma nerazvejano. Njegovi suličasti stebelni listi so nasprotni. Spodnji in srednji listi so grobo nazobčani, zgornji pa celorobi. V Sloveniji živita dve podvrsti Barrelierovega jetičnika. Steblo prve je v zgornjem delu golo, pri drugi pa precej gostodlakavo, poraslo z ravnimi štrlečimi dlakami. Če cvet Barrelierovega jetičnika pogledamo od blizu, opazimo, da čašni listi niso porasli z žlezastimi laski, ampak samo s ščetinastimi dlakami. Ta vrsta raste na suhih, pustih tleh na sončnih legah. Pogosta je v jugozahodnem delu Slovenije, proti severu in vzhodu države pa so njena nahajališča vse redkejša.
Perzijski jetičnik
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: vse leto
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: njive, vrtovi in ob poteh
Poleglo steblo perzijskega jetičnika (Veronica persica) se na kolencih ne zakoreninja in ne oblikuje gostih preprog. Razmeroma krepka stebla so porasla z dvema tipoma nežleznih dlak; z dolgimi štrlečimi in s kratkimi kodrastimi. Olistana so s celimi, jajčastimi listi, ki so pecljati in razločno daljši od svoje širine. Stebelni listi so ostro nazobčani, dlakavi ali goli. Štirištevni cvetovi se razvijejo v zalistju podpornih listov, ki so na videz enaki stebelnim. Nebeško modri cvetovi imajo belo sredico, krasijo pa jih vzdolžne temno modre žile. Cvetovi v premeru merijo od 8 do 15 mm. Vrat pestiča je dolg od 2 do 3 mm. Cvetni peclji so poraščeni le z nežleznimi dlakami. Plod je širok od 8 do 10 mm, na vrhu je izrobljen, po robu in po vsej površini pa dlakav. Plodni peclji so dolgi vsaj 5 mm in tako veliko daljši od podpornega lista.
Iz domovine perzijskega jetičnika, jugozahodne Azije, ga je v Evropo zanesel človek. Raste na hranljivih, svežih tleh na svetlih in toplih legah. Z izjemo visokih hribovitih predelov je razširjen po vsej Sloveniji.
Nitasti jetičnik
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 5–20 cm
Rastišče: gojeni vlažni travniki, vlažne trate v parkih, vrtovi in njive
Nitasti jetičnik (Veronica filiformis) je trajnica, ki požene številna tanka, polegla stebla, ki se na kolencih ukoreninjajo in na ta vrsta način oblikuje goste preproge. Žlezastodlakavo steblo je olistano s pecljatimi okroglastimi listi, ki so približno enako dolgi kot široki. Listni rob je topo nazobčan, listna ploskev pa raztreseno dlakava. Nebeško modre cvetove z belo sredico krasijo temno modre žile. Premer cvetov je od 8 do 14 mm, vrat pestiča pa je dolg od 3 do 4 mm. Cvetni peclji so porasli s kratkimi žleznimi laski. Sploščena plodna glavica je široka od 4 do 5 mm in večinoma sterilna, torej se semena ne razvijejo. Površina plodne glavice je žlezasta.
Nitasti jetičnik uspeva na hranljivih vlažnih tleh na svetlih mestih. Domovina nitastega jetičnika je območje Kavkaza in Male Azije. V Evropo ga je zanesel človek, prvi podatki o njegovem pojavljanju v Sloveniji, pa so iz začetka 70. let 20. stoletja. Verjetno je razširjen raztreseno po vsej Sloveniji, a o njegovem pojavljanju v Sloveniji ni prav veliko podatkov.
Veliki jetičnik
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: suho gričevje in gozdni robovi
Praviloma pokončno steblo velikega jetičnika (Veronica teucrium) je vsenaokrog enakomerno dlakavo. Nasprotno razvrščeni, jajčasto suličasti stebelni listi so sedeči. Rob listne ploskve je izrazito nazobčan do nažagan. Eno ali nekaj dolgih grozdastih socvetij se razvije v zalistju listov tik pod vrhom poganjkov. Dolgopecljati, nebeško modri cvetovi so štirištevni. V premeru merijo od 12 do 18 mm. Zeleni čašni listi so porasli z bolj ali manj prileglimi, ukrivljenimi nežleznimi dlakami. Veliki jetičnik raste na suhih tleh, največkrat na apnenčasti podlagi, pravzaprav po vsej Sloveniji.
Studenčni jetičnik ali bobovnik
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 10–40 cm
Rastišče: počasi tekoče vode, ob potokih in izvirih, vodni jarki
Studenčni jetičnik (Veronica beccabunga) raste na stalno vlažnih tleh bogatih s hranili. Njegova plazeča gola stebla se na kolencih ukoreninjajo, ovalni do okroglasti mesnati listi pa so nasprotno razvrščeni in pecljati. Modri cvetovi z belo sredino so združeni v grozdasta socvetja, ki izraščajo iz zalistja stebelnih listov. Na primernih rastiščih ga najdemo po vsej Sloveniji.
Navadna smetlika
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: maj–oktober
Velikost: 5–25 cm
Rastišče: pašniki in travniki
Navadna smetlika (Euphrasia rostkoviana) je polzajedavka. Ta majhna enoletnica namreč vodo in hranila jemlje gostiteljski rastlini, sama pa opravlja fotosintezo. Njeno steblo, podporni listi cvetov in čaša so žlezasti. Majhni, jajčasti sedeči listi so grobo nazobčani. Uspeva na tleh z malo hranili. Razširjena je po vsej Sloveniji. Uporabljali so jo za blaženje težav s prebavili in očmi.
Ilirska smetlika
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: julij–oktober
Velikost: 5–15 cm
Rastišče: kamniti travniki in kraške košenice
Ilirska smetlika (Euphrasia illyrica) je drobna enoletnica s suličastimi listi, ki so vsaj dvakrat tako dolgi kot so široki. Listni rob je nazobčan, zobci pa podaljšani v rese. Proti vrhu stebla se v zalistjih razvijejo posamični dvobočno somerni cvetovi. Bledo vijoličast do vijoličast venec njenih cvetov je dolg od 6 do 9 mm. Površina plodu (glavice) je večinoma gola, le po vrhu je kratkoresasta – porasla s pasom kratkih dlak.
Ilirska smetlika uspeva na sončnih legah, na bolj ali manj pustih bazičnih tleh. Njena razširjenost v Sloveniji je omejena na submediteranski, torej jugozahodni, del države.
Mali škrobotec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: travniki
Mali škrobotec (Rhinanthus minor) je pokončna enoletnica z golim steblom, golimi podpornimi listi cvetov in golo čašo. Podporni listi njegovih cvetov so nazobčani, a zobci niso podaljšani v reso. Venčna cev živo rumenega cveta je ravna. Modra ali belkasta zobca na zgornji venčni ustni sta zaokrožena, dolga od 0,2 do 0,7 mm.
Mali škrobotec raste na razmeroma hranljivih in s humusom bogatih tleh. Najraje uspeva na svetlih krajih na svežih tleh na zakisani podlagi. Z izjemo skrajnega severozahodnega dela in sklenjenih gozdnih območij je razširjen in pogost po vsej Sloveniji.
Svež mali škrobotec je za sesalce strupen, a se s sušenjem strupene snovi razgradijo.
Za vrste tega rodu je značilna velika variabilnost, ki ji pravimo psevdosezonski polimorfizem. Ta se kaže predvsem v različni razraslosti (spomladi cvetoče rastline so nerazrasle, jeseni cvetoče pa bujno razvejene), pa tudi v času cvetenja in različni nadmorski višini uspevanja (nizka rast).
Resasti škrobotec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: kamnita travišča, travniki, pašniki in porasla melišča
Resasti škrobotec (Rhinanthus glacialis) je polzajedavska rastlina, ki iz gostiteljske rastline črpa vodo z mineralnimi snovmi, organske snovi pa v procesu fotosinteze sama sintetizira v svojih zelenih delih. Steblo, podporni listi cvetov in čaša so povsem goli. Sedeči, črtalasti do suličasti listi z narezanim listnim robom so nasprotno razvrščeni. Podporni listi cvetov so daljši od žvepleno rumenih dvoustnatih cvetov, ki so združeni v zgoščeno ovršno socvetje. Zobci podpornih listov so podaljšani v 1 do 5 mm dolge rese, zgornja in spodnja ustna venca pa sta opazno razmaknjeni. Z izjemo Pomurja, je resasti škrobotec razširjen po vsej Sloveniji.
Brezstebelni ušivec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: cvetni peclji dolgi 1–3 cm
Rastišče: suhi do vlažni travnati in grmovnati kraji
Brezstebelni ušivec (Pedicularis acaulis) iz srede listne rozete požene posamične rožnate cvetove z dvoustnim vencem. Ušivci so polzajedavci, ki gostiteljski rastlini jemljejo vodo in hranila, sami pa v zelenih listih opravljajo fotosintezo. Zdravnik in naravoslovec Scopoli je vrsto opisal na podlagi rastlin, ki jih je našel pri Otaležu pri Idriji, zato je tam klasično nahajališče te vrste. V Sloveniji so ga našli še severno od Ljubljane in na Notranjskem.
Močvirski ušivec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 20–70 cm
Rastišče: močvirni travniki
Močvirski ušivec (Pedicularis palustris) je med našimi ušivci edini z razvejanim steblom. Dvoustni rožnati cvetovi imajo svetlejšo spodnjo in temnejšo zgornjo venčno ustno. Uspeva na sončnih krajih na vlažnih in pustih tleh. Je polzajedavska vrsta. Na primernih rastiščih ga najdemo tu in tam po vsej Sloveniji, pogostejši pa je le v notranjosti. V slovenskem rdečem seznamu je opredeljen kot ranljiva vrsta.
Češljasti črnilec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 15–30 cm
Rastišče: gozdni travniki, grmovnati kraji in svetli gozdovi
Češljasti črnilec (Melampyrum cristatum) je enoletna polzajedavska rastlina. Njegovo pokončno steblo je razvejano in poraslo s kratkimi, navzdol obrnjenimi dlakami. Olistano je z nasprotno razvrščenimi črtalasto suličastimi listi. Ti so celorobi, le zgornji so pri dnu nazobčani. Češljasti črnilec ima izrazito zgoščeno, štirirobo socvetje. Rumenkasto zeleni do škrlatni jajčastosrčasti podporni listi cvetov so žlebasto zganjeni. So izrazito ostro nazobčani in podaljšani v celorobo, navzdol upognjeno konico. Bledorumeni in škrlatni cvetovi s temno rumenim ustjem venca so dvoustnati; dolgi so od 10 do 16 mm. Češljasti črnilec raste na pustih suhih tleh na toplih legah. Pojavlja se raztreseno po severnem, srednjem in jugovzhodnem delu Slovenije, nekoliko pogostejši je le v jugozahodnem delu države.
Podlesni črnilec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi, grmovje
Podlesni črnilec (Melampyrum nemorosum) ima vijolične podporne liste cvetov, dolgodlakavo čašo in živo rumen cevast venec. Črnilci so polzajedavci. Iz gostiteljskih rastlin črpajo vodo s hranili, za razliko od pravih zajedavcev pa sami opravljajo fotosintezo. Za rod črnilcev je značilen spremenljiv videz – primerki iste vrste, ki cvetijo v različnih letnih časih ali uspevajo na različnih nadmorskih višinah, so na videz precej različni.
Navadni lusnec
Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: leščevje, vlažno grmovje in gozdovi
Navadni lusnec (Lathraea squamaria) je zajedavska rastlina brez zelenih listov. Zajeda listnate lesne vrste, na primer lesko, bukev, jelšo in druge. Iz gostiteljskih rastlin črpa vodo z organskimi snovmi, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Vsa rastlina je rožnata do bledo vijolična. Mesnato steblo je golo. V zalistju luskolistov se razvijejo posamični cvetovi, ki so porasli z dolgimi štrlečimi dlakami. Cvetovi so združeni v gosto, navadno enostransko socvetje. Navadni lusnec je v Sloveniji splošno razširjena rastlina.
