Krvavordeča krvomočnica
Družina: krvomočničevke (Geraniaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: suha, kamnita pobočja, pusti travniki in svetli gozdovi
Na štrlečedlakavih cvetnih pecljih krvavordeče krvomočnice (Geranium sanguineum) se razvijejo posamični, okoli 3 cm široki, škrlatnordeči cvetovi. Tudi steblo je štrlečedlakavo, olistano z okroglastimi listi. Ti so skoraj do dna deljeni v sedem delov, vsak del pa je nacepljen še v 2–4 roglje. Na suhih in sončnih rastiščih jo lahko najdemo skoraj po vsej Sloveniji, le višjim legam se izogne.
Kolenčasta krvomočnica
Družina: krvomočničevke (Geraniaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: gozdovi in med grmovjem
Razvejano steblo kolenčaste krvomočnice (Geranium nodosum) je na kolencih izrazito odebeljeno. Kolence je del na steblu, iz katerega izrašča list ali stranski poganjek. Listne ploskve z neenakomerno nazobčanim robom so čez polovico zarezane na tri do pet jajčastih krp. Na vrhu poganjkov se največkrat razvijeta po dva dolgopecljata cvetova. Bledo vijolični venčni listi so dolgi od 12 do 18 mm. Pri vrhu izrobljene venčne liste krasijo temno vijolične žile. Na koncu v kljunec podaljšan kratkodlakav plod je dolg od 2,5 do 3,5 cm. Kolenčasta krvomočnica je omejena na gozdna rastišča v jugozahodnem in zahodnem delu Slovenije.
Rjavordeča krvomočnica
Družina: krvomočničevke (Geraniaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: vlažni travniki, visoke steblike, grmovnati kraji in gozdni robovi
Rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum) je zelnata trajnica z močno koreniko. Njeno pokončno steblo je štrleče dolgodlakavo. Olistano je z velikimi, 5 do 10 cm širokimi, premenjalno razvrščenimi listi, ki so čez polovico deljeni v sedem krp. Od ostalih krvomočnic jo bomo zanesljivo ločili po njenih temno vijoličnih do rjavo škrlatnih cvetovih. Njeni široki venčni listi so na vrhu razločno koničasti, dolgi so od 10 do 12 mm in znatno daljši od čašnih listov. Venec rjavordeče krvomočnice je kolesasto razprostrt ali celo nekoliko nazaj zavihan.
Rjavordeča krvomočnica raste na svežih z dušikom bogatih tleh. Na Primorskem, v Julijskih Alpah in slovenskem delu Dinarskega pogorja je precej redka, v ostalem delu Slovenije pa splošno razširjena in pogosta.
Rjavordečo krvomočnico so uporabljali tudi v ljudskem zdravilstvu, in sicer za lajšanje težav s prebavili, krvožiljem in depresijo.
Smrdljička
Družina: krvomočničevke (Geraniaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 20–40 cm
Rastišče: gozdovi, med grmovjem, skalovje, stari zidovi
Smrdljičko (Geranium robertianum) bomo takoj prepoznali po značilnem, neprijetnem vonju njenih zmečkanih listov. Ima pokončno ali kipeče steblo. Slednje je pri dnu poleglo, proti vrhu pa se od tal dvigne. Steblo je poraslo z dolgimi štrlečimi dlakami in žleznimi laski. Dolgi žlezni in nežlezni laski poraščajo tudi cvetne peclje in čašne liste, ki se podaljšujejo v 1 do 2 mm dolgo reso. Njeni nežni venčni listi so živo rožnati, dolgi so od 9 do 13 mm. Smrdljička je v Sloveniji zelo pogosta in splošno razširjena rastlina. Na prvi pogled ji je zelo podobna škrlatnordeča krvomočnica (Geranium purpureum), ki pa ima krajše, 5 do 9 mm dolge, venčne liste.
