Nizka relika
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: suha pobočja, svetli gozdovi, grmovnati in kamniti kraji
Nizka relika (Chamaecytisus supinus) je grmiček s pokončnimi vejami. Njeni mladi poganjki so gosto štrlečedlakavi, a z leti ogolijo. Veje so olistane s premenjalno razvrščenimi, pecljatimi trojnatimi listi. Rumeni cvetovi so navadno preko 2 cm dolgi in pogosto rdečkasto nadahnjeni. Poleti se razcvetijo v dva- do osemcvetnih glavičastih socvetjih na vrhu poganjkov; spomladi pa se lahko manj gosta socvetja razvijejo v zalistjih stebelnih listov. Venec cvetov je navadno povsem gol, medtem ko sta čaša in kasneje strok gosto štrlečedlakava.
Nizka relika raste na pustih tleh na toplih in svetlih legah. Razširjena je po vsej Sloveniji, le visoko v gorah je ne bomo srečali. Rastlina in plodovi niso užitni!
Barvilna košeničica
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: suhi travniki, gozdni robovi in svetli gozdovi
Barvilna košeničica (Genista tinctoria) je nizek, bogato razvejan grmiček. Njeni pokončni poganjki niso trnati. V zgornjem delu so gosto olistani z enostavnimi, suličastimi listi. Ti so dolgi od 0,5 do 4,5 cm, široki pa 10 mm. Okroglo steblo in vejice so goli ali le v zgornjem delu prileglodlakavi. Živo rumeni cvetovi barvilne košeničice na vrhu poganjkov oblikujejo od 3 do 6 cm dolga grozdasta socvetja. Cvetovi so dolgi od 8 do 16 mm in praviloma povsem goli. Njeni plodovi – stroki so dolgi od 2 do 3 cm in navadno goli. Je strupena rastlina, ker pa bogato medi in njena medičina in cvetni prah nista strupena, jo čebelarji zelo cenijo. Barvilna košeničica je pri nas pogosta vrsta, ki raste na zelo pustih tleh na sončnih legah po vsej Sloveniji.
Nemška košeničica
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 10–60 cm
Rastišče: suha kamnita mesta, travniki, gozdni robovi in gozdovi
Nemška košeničica (Genista germanica) je nizek grmiček s pokončnimi poganjki. Vsa rastlina je dolgo štrlečedlakava. Olesenele starejše veje niso olistane, a so izrazito trnate – porasle so s trdimi in ostrimi trni. Mladi zelnati poganjki pa so brez trnov in gosto olistani. Enostavni suličasti listi so dolgi od 10 do 20 mm in široki do 8 mm. Živo rumeni cvetovi oblikujejo grozdasta socvetja na vrhu mladih poganjkov. Socvetja so dolga od 3 do 5 cm. Iz oprašenih in oplojenih cvetov se razvije do 1 cm dolg plod – strok, ki je tudi gosto štrlečedlakav. Nemška košeničica je v Sloveniji pogosta rastlina, ki raste na pustih tleh na zmerno toplih legah. Najdemo jo po vsej Sloveniji, največkrat na svetlih krajih. Je znana medonosna rastlina, ki jo rade obiskujejo čebele, saj bogato cveti in medi.
Navadna prevezanka
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: suhi travniki in svetli gozdovi
Navadna prevezanka (Chamaespartium sagittale) je nizek polgrmiček s številnimi pokončnimi stebelci brez trnov. Stebla so široko krilata, krilatost pa je na nekaj mestih prekinjena, zato ji ime prevezanka lepo pristoji. Njena stebla so olistana z maloštevilnimi enostavnimi listi. Ovalni listi so dolgi od 8 do 25 mm in široki do 8 mm. Na vrhu dlakavih poganjkov se razvije gosto grozdasto socvetje, ki ga sestavljajo živo rumeni, do 1 cm dolgi cvetovi. Navadna prevezanka raste na sončnih krajih na zmerno toplih legah po vsej Sloveniji.
Navadni gladež
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: pusti in suhi travniki ter pašniki
Navadni gladež (Ononis spinosa) je razvejan grmiček s togimi, štrlečimi vejami z močnimi trni. Po njegovih trojnatih listih so posejane redke žlezaste dlake. Ozki, grobo nazobčani lističi so pri vrhu priostreni ali zaobljeni, nikoli pa niso izrobljeni (vbočeni); dolgi so od 5 do 15 mm. Cvetovi z rožnatim vencem so dolgi od 1 do 1,5 cm. Razvijejo se posamič v zalistjih stebelnih listov ali po nekaj skupaj na vrhu poganjkov. Čaša je porasla z žlezastimi laski, ostale dlake pa so na čaši redke ali jih ni. Zreli stroki so pri navadnem gladežu daljši od čaše. Navadni gladež raste na pustih suhih tleh na sončnih legah po vsej Sloveniji. Podzemni deli rastline vsebujejo zdravilne učinkovine, ki ljudem lajšajo težave z izločali, s prebavili, presnovo in sklepi.
Zlata detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: suhi travniki, redki gozdiči, pripotja
Pokončno stebelce zlate detelje (Trifolium aureum) je praviloma razvejeno. Na vrhu poganjkov te eno- ali dvoletnice se poleti razvijejo gosta socvetja drobnih živo rumenih cvetov. Valjasta socvetja so od 10 do 15 mm široka in do 20 mm dolga, sestavlja pa jih med 20 in 40 cvetov. Žvepleno rumen venec je dolg od 5 do 7 mm in po odcvetu porjavi. Zgornji venčni list, pri metuljnicah imenovan jadro, je žličasto oblikovan in izrobljen (na vrhu plitvo zarezan). Za njene majhne trojnate liste je značilno, da so praviloma vsi lističi (tudi srednji) bolj ali manj sedeči. Prilisti zlete detelje so suličasti, pri dnu niso razširjeni.
Zlata detelja uspeva na zmerno hranljivih tleh s srednjo količino humusa. Najraje ima svetle in tople lege. Razširjena je skoraj po vsej Sloveniji, izogiba pa se visokim hribom in sklenjenim gozdovom.
Gorska detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 15–60 cm
Rastišče: travniki in pašniki
Pokončno volnatodlakavo steblo gorske detelje (Trifolium montanum) je olistano s trojnatimi, premenjalno razvrščenimi listi. Spodnja stran podolgasto jajčastih do ovalnih lističev je prileglodlakava. Rob lističev je nazobčan z drobnimi ostrimi zobci. V zalistju zgornjih stebelnih listov se največkrat razvijeta dve okrogli do jajčasti socvetji. Okoli 1,5 cm široko socvetje tvorijo številni majhni cvetovi. Bel venec je dolg od 7 do 9 mm. Zelo kratek cvetni pecelj je izrazito krajši od 10-žilnate čašne cevi. Gorska detelja uspeva na pustih suhih bazičnih tleh na svetlih legah. Razširjena je po vsej Sloveniji.
Jagodasta detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: travnati kolovozi in pripotja, vlažni travniki
Jagodasta detelja (Trifolium fragiferum) je trajnica, ki se s poleglim steblom plazi po vlažnih travnatih tleh. Njeno plazeče steblo, ki se na kolencih ukoreninja, je olistano s trojnatimi lističi z drobno nazobčanim robom. Od 5 do 7 mm dolgi bledo rožnati cvetovi oblikujejo glavičasto socvetje na vrhu dolgega cvetnega peclja. Socvetje je med cvetenjem široko okoli 10 mm, med zorenjem plodov pa se gostodlakave čaše izrazito napihnejo in se socvetje razširi na okoli 20 mm.
Jagodasta detelja raste na vlažnih, z dušikom bogatih bazičnih tleh na izrazito svetlih legah. Posebno všeč so ji travnati kolovozi na redno košenih vlažnih travnikih. Razširjena je raztreseno po vsej Sloveniji.
Črna detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: travniki
Pokončno ali kipeče steblo črne detelje (Trifolium pratense) je golo do gosto prileglodlakavo. Njeni pritlični listi oblikujejo listno rozeto, trojnate stebelne liste pa sestavljajo topi, jajčasti do ovalni, lističi. Za to zelnato trajnico so značilni sedeči rožnatordeči cvetovi s 15 do 18 mm dolgim vencem in redkodlakavo čašo z 10 žilami. Cvetovi so na vrhu poganjkov združeni v eno ali dve gosti, kroglasti do jajčasti, socvetji. Najvišji stebelni listi objemajo sedeče socvetje, ki v premeru meri od 2 do 3 cm.
Črna detelja raste na svežih, z dušikom zmerno bogatih tleh; najdemo pa jo na svetlih krajih po vsej Sloveniji. Kot kulturno rastlino jo sadimo za krmo živine in za izboljšanje tal (’zeleno gnojenje’), saj simbiontske bakterije, ki se naselijo v koreninskih mešičkih črne detelje, sicer nereaktiven dušik iz ozračja spremenijo v dušikove spojine uporabne za rast in razvoj rastlin.
Srednja detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, med grmovjem in ob poteh
Srednja detelja (Trifolium medium) je zelnata trajnica s kipečim, cik-cakastim steblom, ki je praviloma prileglodlakavo, le izjemoma golo. Olistano je s trojnatimi listi, ki jih sestavljajo trije od 20 do 50 mm dolgi, podolgasto ovalni, lističi. Na vrhu poganjka se navadno razvije eno samo kroglasto do jajčasto socvetje, ki je široko od 2 do 3 cm. Socvetje je sprva sedeče, kasneje v razvoju pa kratkopecljato. Škrlatni venčni listi so dolgi od 15 do 18 mm. Če cvet pogledamo skozi povečevalno steklo opazimo, da je čašna cev 10-žilnata in zunaj gola, čašni zobci pa dolgodlakavi. Srednja detelja raste na pustih tleh na zmerno toplih legah po vsej Sloveniji.
Mnogocvetna španska detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 15–45 cm
Rastišče: kamnita pobočja, svetli gozdovi in gozdni robovi
Mnogocvetna španska detelja (Dorycnium herbaceum) je srednje visok polgrmiček. Njena stebla so olistana s sedečimi, dlanasto sestavljenimi listi. Suličasti lističi, ki sestavljajo peternate liste, so raztreseno štrlečedlakavi. Drobni beli cvetovi tvorijo mnogocvetna socvetja na vrhu poganjkov. V vsakem ovršnem socvetju je od 12 do 25 cvetov. Ti so dolgi od 3 do 5 mm. Mnogocvetna španska detelja je razširjena skoraj po vsej Sloveniji. Pogostejša je v južnem delu države, v njenem skrajnem severozahodnem delu pa manjka.
Navadna nokota
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 10–50 cm
Rastišče: travniki
Navadna nokota (Lotus corniculatus) je zelnata trajnica s kipečimi poganjki brez razvitih živic (podzemski stranski poganjki). Tako steblo kot listi so goli ali štrlečedlakavi, po čemer ločimo dve podvrsti navadne nokote. Listi so peternati, torej vsak list sestavlja pet lističev. Ti so jajčasti; dolgi so do 20 mm in 2 do 3-krat tako dolgi kot široki. Živo rumeni cvetovi so dolgi od 10 do 15 mm in oblikujejo glavičasta socvetja na vrhu poganjkov. Posameznega socvetja pri tej vrsti nikoli ne sestavlja več kot 6 cvetov. V Sloveniji je navadna nokota zelo pogosta vrsta, ki raste na pustih tleh na svetlih krajih po vsej državi.
Nožničnolistna šmarna detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: kamniti travniki, gozdni robovi in svetli gozdiči na prisojnih pobočjih
Poleglo ali kipeče steblo nožničnolistne šmarne detelje (Coronilla vaginalis) je pri dnu olesenelo. Olistano je z lihopernatimi listi, ki jih sestavljajo trije do šest parov lističev. Listi so po obeh straneh sinjezeleni. Socvetja na vrhu poganjkov navadno tvori od štiri do osem živo rumenih cvetov. Cvetovi so majhni, dolgi so od 7 do 10 mm. Štirikrilati viseči stroki so dolgi in ozki – črtalasti. Nožničnolistna šmarna detelja se pojavlja le v zahodnem delu Slovenije, njena razširjenost pa sega nekako do sredine države. Raste na apnenčastih tleh na prisojnih legah.
Pisana šmarna detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 30–120 cm
Rastišče: suhi travniki, med grmovjem, svetli gozdiči in ob poteh
Poleglo do kipeče steblo pisane šmarne detelje (Coronilla varia ali Securigera varia) je redkodlakavo ali golo. Lihopernati listi te zelnate trajnice imajo 5 do 20 parov, podolgasto jajčastih do suličastih lističev. Njena kobulasta socvetja se razvijejo na vrhu dolgih pecljev, tvori pa jih od 10 do 20 rožnato lila in belih kratkopecljatih cvetov. Zreli črtalasti stroki so štirirobi, pokončno štrleči in rahlo členasti. Rastlina je nekoliko strupena!
Pisana šmarna detelja uspeva na pustih tleh na bazični podlagi. Najraje ima svetle in tople lege. Z izjemo gorskega sveta na severozahodu, je razširjena po vsej Sloveniji.
Navadna turška detelja
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 30–70 cm
Rastišče: travniki, cestni robovi in rečni nanosi
Pokončno steblo navadne turške detelje (Onobrychis vciifolia) je olistano z lihopernatimi listi s 6 do 12 pari lističev. Ti so praviloma dolgi od 15 do 25 mm in široki od 4 do 7 mm. Na vrhu dolgega peclja se razvije gostocvetno socvetje, ki je pred cvetenjem ovalno, nato pa se podaljša. Med cvetenjem je široko od 1,5 do 3 cm. Tvorijo ga številni kratkopecljati rožnati cvetovi, okrašeni s temnejšimi žilami. Venec je dolg od 10 do 14 mm. Podporni listi cvetov so dolgi od 3,5 do 4 mm, komaj krajši od čaše, a izrazito daljši od cvetnih pecljev. Štrlečedlakavi čašni zobci so dva- do trikrat daljši od čašne cevi. Jajčasti stroki so dolgi od 6 do 8 mm, na robu pa imajo 6 do 8 bodic, dolgih do 1 mm.
Navadna turška detelja uspeva na pustih suhih tleh s srednjo količino humusa na bazični podlagi. Najraje ima tople, prisojne lege. V Pomurju, visokogorju in v Dinaridih je pri nas ni ali je zelo redka, drugje po Sloveniji pa je na ustreznih rastiščih razmeroma pogosta.
Siva grašica
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 20–100 cm
Rastišče: travniki, gozdovi, gozdni robovi in med grmovjem
Steblo in lističi sive grašice (Vicia incana) so gosto štrlečedlakavi. Porasli so s kratkimi nežnimi dlakami in zato sivkasti. Njene parnopernate liste sestavlja 10 do 20 parov ozkih ovalnih lističev, list pa se končuje z vitico. Z njo se siva grašica oprijema sosednjih rastlin in se na ta način lažje prebije do svetlobe. Na bazi listov sta dva prilista, ki nista nazobčana. Vijolični cvetovi so dolgi od 8 do 12 mm. Za zgornji venčni list (jadro) je značilno, da sta njegova žebica (ožji klinast del) in ploščica (razširjen in navzgor obrnjen del) enako dolgi. Cvetovi oblikujejo več mnogocvetnih, dolgopecljatih socvetij. Posamezno socvetje izrašča iz zalistja podpornega lista, ki je približno tako dolg kot socvetje. Siva grašica uspeva na svežih tleh na toplih legah raztreseno po vsej Sloveniji.
Širokolistna grašica
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 25–50 cm
Rastišče: listnati gozdovi in gozdni robovi
Nežno steblo širokolistne grašice (Vicia oroboides) je olistano s pernato sestavljenimi listi, ki pa se ne končujejo z vitico, ampak s kratko konico. Premenjalno razvrščene parnopernate liste sestavljajo do trije pari jajčastih lističev. Ti so dolgo priostreni in kratkodlakavi. Dolgi so od 40 do 80 mm, široki pa od 30 do 45 mm. Rumenkasti cvetovi so dolgi od 14 do 19 mm. Od dva do osem cvetov je združenih v kratkopecljata zalistna socvetja. Širokolistna grašica uspeva po gozdovih po vsej Sloveniji.
Obplotna grašica
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: travniki, gozdovi, gozdni robovi, med grmovjem, njive in cestni rob
Obplotna grašica (Vicia sepium) se po drugih rastlinah vzpenja s pomočjo vitice na koncu svojih pernato sestavljenih listov. Njene parnopernate liste sestavljajo štirje do osem parov jajčastih lističev, ki se proti vrhu lista zmanjšujejo. Bledo vijoličasti do rožnati cvetovi so dolgi od 12 do 15 mm. Združeni so v dva- do petcvetna kratkopecljata socvetja razvita v zalistju stebelnih listov. Plodovi so 2 do 3 cm dolgi stroki, ki so sprva kratkodlakavi, ob zorenju pa ogolijo. Obplotna grašica je pogosta rastlina, razširjena po vsej Sloveniji.
Spomladanski grahor
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 20–30 cm
Rastišče: listnati in mešani gozdovi ter grmovnata pobočja
Nerazvejano in nekrilato steblo spomladanskega grahorja (Lathyrus vernus) je olistano s parnopernatimi listi, ki se končujejo s kratko, nežno bodičko. Liste navadno sestavljajo dva do trije pari jajčastih lističev, ki se proti vrhu postopoma ožijo v konico, zato pravimo, da so dolgo priostreni. Bolj ali manj bleščeči lističi so dolgi od 3 do 7 cm in široki od 1 do 3 cm. Socvetja spomladanskega grahorja oblikuje od tri do osem živobarvnih cvetov, ki so dolgi od 1 do 1,5 cm. Sprva škrlatnordeč venec z vijoličnimi krili (stranski venčni listi cveta metuljnic) kasneje pomodri, na koncu pa se obarva modrozeleno. Zreli stroki (plodovi) so goli. Spomladanski grahor je nežna rastlina, ki raste na svežih tleh, najraje na apnenčasti podlagi. Uspeva v zavetju bukovih, hrastovih in gabrovih gozdov skoraj po vsej Sloveniji.
Gorski grahor
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 15–30 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi in pusti travniki
Krilato steblo gorskega grahorja (Lathyrus linifolius) je lahko poleglo ali pokončno. Cela rastlina je gola. Steblo je olistano z nekaj parnopernatimi listi brez vitic. Liste sestavljata dva do štirje pari lističev. Od 3 do 7 cm dolgi in 3 do 8 mm široki črtalasto eliptični lističi se na koncu podaljšujejo v ostnato konico. Listi so spodaj sinje, zgoraj pa temno zeleni. Od tri do šest metuljastih cvetov oblikuje dolgopecljato socvetje, ki se razvije v zalistju listov. Cvetovi so sprva škrlatni, nato pa modrikasti ali zelenkasti. Zrel strok je dolg od 3 do 4 cm. Gorski grahor je razširjen po vsej Sloveniji.
Travniški grahor
Družina: metuljnice (Fabaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: travniki, svetli gozdovi in grmovnata pobočja
Travniški grahor (Lathyrus pratensis) je nežna trajnica s tankim štirirobim, nekrilatim plezajočim steblom. Njegovi listi z enim parom suličastih ali ozkoeliptičnih lističev se končujejo z vitico, s katero se oprijema rastlin v svoji bližini in se po njih pne proti svetlobi. Prilista s puščičastim dnom sta velika in po obliki podobna lističem. Njegovo dolgopecljato socvetje sestavlja od 3 do 12 živo rumenih cvetov, ki so dolgi od 1 do 1,5 cm. Plodovi – stroki so dolgi od 2,5 do 3,5 cm in ob zrelosti goli. Travniški grahor najraje raste na svežih tleh na zmerno toplih legah. Pogost je po vsej Sloveniji.
