Hribski urh (Bombina variegata) je en od dveh predstavnikov rodu urhov (Bombina), ki živita v Sloveniji; na svetu pa so odkrili vsega skupaj sedem vrst tega rodu.
Hribski urh je majhna žival, ki le izjemoma zraste več kot 5 cm. Njegova koža je gosto posejana z bradavicami, ki se končujejo z drobnim trnom, zato je površina njegovega telesa na otip hrapava. Hrbtni del telesa je enotne sive, rjave ali umazano olivne barve. Če urha presenetimo izven vode in se prestraši, se v trenutku obrne na hrbet in pokaže svarilno obarvano trebušno stran. Ta je črno rumeno lisasta in vsiljivca opozori na urhovo strupenost ter plenilcem sporoča, da ni okusen; človeku pa njegov strup ni nevaren! Kot ostali urhi tudi hribski nima razvitih zaušesnih žlez na zatilju, zanj pa je značilna še srčasto oblikovana zenica.
Hribski urh je razširjen po vsej Sloveniji, nižinski urh (Bombina bombina) pa živi le v subpanonskem delu Slovenije in na tem območju prihaja tudi do križanja med obema vrstama.
Hribski urh večji del leta živi v majhnih, navadno začasnih, vodnih telesih. Primarno so življenjski prostor hribskega urha predstavljali plitvi tolmuni bistrih potokov, ki so ostali potem, ko je ostali del struge presahnil. Danes odrasle največkrat najdemo v lužah na kolovozih, v jarkih in mlakah, kjer ni rib, saj urh ne mara njihove družbe.
To, žabam podobno, dvoživko poleti pogosto slišimo, kako z zvenečim uuu-uuuiz svoje kopeli osvaja samice. Obdobje parjenja traja od aprila do avgusta. Ko samček najde godno samico, ji zleze na hrbet, se je oklene in sproti oplaja jajca, med tem ko jih samica odlaga na vodno rastlinje ali dno luže. Samica leže jajca v majhnih skupkih, v katerih je okoli 15 jajc z vrvico povezanih med sabo.
Ličinke, paglavci, se hranijo z algami in bakterijami, ki jih strgajo s podlage; odrasli urhi pa čez dan z vodne površine pobirajo drobne nevretenčarje, saj svojega jezika ne morejo stegniti iz ust in ujeti leteče žuželke. Jeseni se urh odpravi na kopno, v bližnji gozdič ali na močvirni travnik, kjer pod kamni ali odpadlimi vejami, pa tudi med koreninami grmov in dreves, prezimi.
Hribski urh je v Sloveniji zavarovan in na Rdeči seznam ogroženih dvoživk uvrščen kot ranljiva (V) vrsta! Evropska Unija je hribskega urha opredelila tudi kot eno od kvalifikacijskih vrst za vzpostavitev varstvenih območij Natura 2000, saj prisotnost urha na nekem območju pomeni dobro ohranjeno naravo. Z varovanjem teh območij pa zagotavljamo primeren življenjski prostor ne samo urhu, ampak tudi neštetim drugim bitjem in tako biotsko pestrost tega območja ohranjamo zanamcem.
Hribski urh (spredaj samica in zadaj samec)