Rezultati iskanja
Puščica v desno
Rosnica

Domov / Živalski svet / Dvoživke / Brezrepe dvoživke (Anura) / Prave žabe

Rosnica

V Sloveniji živijo 4 vrste rjavih žab (podrod Rana), v Notranjskem parku pa dve od teh. Ena od njiju je rosnica (Rana dalmatina).

Rosnica, ki ji pravimo tudi sivka, je srednje velika žaba. Trup odrasle živali meri od 6 do 9 cm, samci pa so navadno nekoliko manjši od samic. Za rosnico so značilne izredno dolge zadnje noge, ki največjim omogočajo preko en meter dolge skoke. Hrbtna stran te žabe je enotno rjava in tudi na bokih nima temnih lis in pik. Kot ostale rjave žabe tudi rosnica čez oči nosi izrazito temno rjavo masko, na zadnjih nogah pa ima temnejši vzorec širokih prečnih prog. Vsa trebušna stran je enotne bele barve, brez temnejših lis ali peg po sredini. Samci imajo belo, samice pa bledo oranžno ali rumenkasto grlo. Rosnica ima podaljšan in nekoliko priostren gobec, zato je njena glava iz ptičje perspektive videti koničasta. Bobnič, kroglasta vdolbina za očesom, pa je pri tej vrsti skoraj tako velik kot oko.

Razširjena je po vsej Sloveniji. Pojavlja se do 1000 m nad morjem, vendar je pogostejša v nižjih predelih. Večino svojega odraslega življenja preživi na kopnem. Všeč so ji toplejše lege, kjer si v svetlih listnatih gozdovih, ob gozdnih robovih, na gozdnih jasah in po mokrotnih travnikih išče hrano. S svojo barvo in obliko se rosnica zlahka zlije s suhim listjem v okolici in, če negibna obstane, jo le težko opazimo. To je dnevno aktivna žival, ki žuželke in podobno velike nevretenčarje lovi zlasti v deževnih dneh in v vlažnih dneh, ki jim sledijo.

Samci rjavih žab nimajo zunanjih zvočnih mehurjev značilnih za predstavnike iz skupine zelenih žab in tudi rosnica ni izjema. Rosnice se mrestijo v globljih, vsaj 1 dm globokih, stoječih ali počasi tekočih vodah. Samci se na mrestiščih oglašajo pod vodo in jih ni lahko slišati. Samice pa so na njihove klice bolj pozorne in se zgodaj spomladi, od februarja do aprila, rade odzovejo samčevemu ritmičnemu kro-kro-kro-kro-kro. Samica na vejo ali steblo vodne rastline pritrdi po en kroglast mrest, ki vsebuje od 300 do 1500 jajc in v premeru meri okoli 10 cm. Mresti se sčasoma ločijo od mesta pritrditve in se razlezejo po vodni gladini. Poleti se rosnice iz vodnih teles, kjer so se mrestile, umaknejo na kopno in lahko odromajo tudi več kilometrov stran. Na kopnem tudi prezimijo.

Rosnica je v Sloveniji zavarovana in poleg tega kot ranljiva (V) vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih dvoživk Slovenije!

Rosnica