Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus) in ostali predstavniki družine porečnikov (Gomphidae) so edini raznokrili kačji pastirji, pri katerih se oči ne dotikajo. Bledi peščenec je navadno dolg od 46 do 50 mm, čez krila pa meri okoli 5,5 cm.
Samec ima modrikasto zelene oči, ki se, kot smo že omenili, ne dotikajo. Ima črno telo z vzorcem rumenih lis, ki v obrisu spominjajo na šahovske figure in so pri nekaterih osebkih lahko precej obledele. Za bledega peščenca so značilni vitek zadek, ki se na koncu kijasto odebeli, in veliki kavljasti zadkovi priveski.
Samica je prav tako kontrastno obarvana, pri njej pa so rumene oznake navadno večje. Ob pogledu nanjo nam bo v oči padel še čokat zadek, ki na koncu ni odebeljen.
Bledi peščenec najraje živi v nezasenčenih delih vodotokov, pa tudi ob robu večjega jezera se dobro znajde. Soncu izpostavljeni bregovi so bistveni za njegov uspeh, saj so odrasli izrazito sonceljubni in radi posedajo na osončenih kamnih in skalah ob vodotoku, kjer so živeli kot ličinke. Samci sedijo z dvignjenim zadkom in razkazujejo svoje kljukaste zadkove priveske, ki pa človeku niso niti najmanj nevarni, saj jih peščenci rabijo le za ’lov’ na samice.
To je pogosta poletna vrsta, ki jo bomo videli letati od maja do septembra.
Samec bledega peščenca rad z dvignjenim zadkom poseda na sončnem kraju in kaže kavljaste zadkove priveske.
Samica bledega peščenca ima bolj čokat zadek, ki na koncu ni odebeljen.