Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Temni cekinček

Domov / Živalski svet / Metulji / Modrini

Temni cekinček

Razpon kril: 26–30 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od aprila do junija in od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu kislica (Rumex), zlasti navadna kislica (Rumex acetosa)

Samica temnega cekinčka (Lycaena tityrus) je, kot je pri metuljih pravilo, večja od samčka, saj nosi oplojena jajčeca, ki jih odlaga na hranilne rastline gosenic. Poleg tega pa je tudi živahnejših barv. S črnimi pegami posuta zgornja stran njenih sprednjih kril je skoraj vsa oranžna, le v kotu ob telesu in ob zgornjem robu kril je temno rjava. Njena zadnja krila so zgoraj temno rjava in prav tako okrašena s črnimi pegami; ob spodnji polovici zunanjega roba pa ima pet oranžnih lis, vsako od njih ima v sredi temno rjavo pego. Njena sprednja krila so spodaj oranžna z značilnim vzorcem belo obrobljenih črnih peg, ob zunanjem robu pa ima niz ovalnih oranžnih peg, ki se jih ob straneh držita črni polmesečasti lisi. Niz teh oranžnih lis je veliko bolj izrazit na spodnji strani zadnjih kril, ki je siva in posuta s črnimi pikami z belim robom. Samec je zgoraj skoraj povsem temno rjave barve, ki se v soncu mavrično lesketa; zgornja stran njegovih kril je tudi posuta s črnimi pikami, ob zunanjem robu pa so bolj ali manj zabrisane oranžne pege. Sprednja in zadnja samčeva krila so spodaj siva. Krasijo jih belo obrobljene pege, njihov rob pa tako kot pri samici, oranžne lise, ki se jih držita po dve črni.

Temni cekinček je v Sloveniji splošno razširjen, le ob morju in v Dinaridih poraslih s sklenjenim gozdom je nekoliko redkejši. Pri nas je najpogostejši v nižinah, a se pojavlja vse do drevesne meje.

Živi v različnih življenjskih prostorih, našli ga bomo na vlažnih ali suhih traviščih ter ob gozdnih robovih in na grmovnatih krajih. Samci so teritorialni in svoje ozemlje nadzorujejo z visoke travne bilke ali grma.

Temni cekinček - samica