Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Modri trepetlikar

Domov / Živalski svet / Metulji / Pisančki

Modri trepetlikar

Razpon kril: 40–55 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh, delno prekrivajočih se, generacijah od srede maja do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu kosteničevje (Lonicera)

Modri trepetlikar (Limenitis reducta) ima podoben vzorec kril kot mali trepetlikar (L. camilla), vendar je zgornja stran kril pri modrem trepetlikarju črno modra. Med zunanjim robom kril in nizom velikih belih lis, ki razbijajo silhueto metulja, je vrsta črnih peg. Teh se praviloma drži še svetlo modra pika. Spodnja stran kril je v osnovi rdeče rjava. Med zunanjim robom kril in sklenjenim nizom velikih belih lis pa je nanizana le ena vrsta črnih peg, medtem ko ima mali trepetlikar črne pege v dveh nizih. Samica in samec sta enako obarvana.

Modri trepetlikar je izrazito toploljubna vrsta. Sklenjeno je razširjen le v jugozahodnem delu Slovenije, čeprav ga najdemo tu in tam po vsej Sloveniji. Na gozdni prostor ni tako izrazito vezan kot ostali vrsti tega rodu, ki tudi živita pri nas, zato ga bomo najpogosteje opazili na prisojnem gozdnem robu, nekoliko zaraščenih travnikih in skalnatih ali grmovnatih pobočjih. Najraje živi v nižinah, na toplih prisojnih legah pa ga srečamo še nekaj nad 1000 m nad morjem.

Samci so teritorialni in svoje ozemlje pogosto nadzorujejo z vrha grma. Kot živahni letalci porabijo precej energije, zato odrasli osebki obeh spolov radi obiskujejo cvetove medonosnih rastlin, na primer robid.

V Sloveniji modri trepetlikar ni ogrožen, saj se zaradi zaraščanja travnatih površin z grmovjem in drevjem njegov življenjski prostor celo povečuje.

Modri trepetlikar

Modri trepetlikar