Za kuščarice (Lacertidae) sta značilna dva para dobro razvitih okončin in rep daljši od telesa. Vrste razlikujemo po značilni razporeditvi in številu ploščic, ki pokrivajo njihovo glavo. Kuščarice so, kot ostali plazilci, živali z nestalno temperaturo telesa, zato njihovo življenje v naših krajih teče v ritmu letnih časov. Kuščarice iz otrplosti, v kateri so preživele hladne jesenske in zimske mesece, zbudi toplo aprilsko sonce, sledi parjenje, nato pa v maju in juniju odlaganje jajc. Z izjemo živorodne kuščarice, vse pri nas živeče kuščarice ležejo jajca in za zarod ne skrbijo.
V družino kuščaric štejemo 200 vrst, od teh jih osem živi v Sloveniji. Poseljujejo Evropo, Azijo in Afriko. V Avstraliji, obeh Amerikah, na Arktiki in Islandiji ter na Madagaskarju pa jih ni.
Živorodna kuščarica
Živorodna kuščarica (Zootoca vivipara) je do 16 cm dolga kuščarica s kratko glavo, topim gobčkom, kratkimi okončinami in z dolgim, močnim repom. Njen rjav ali siv hrbet je porisan s številnimi temnimi in svetlimi vzdolžnimi progami in lisami, hrbtna risba pa se od osebka do osebka zelo razlikuje. Samci imajo rumen, oranžen ali rdečkast trebuh posut s črnimi pikami, trebuh samic pa je bel, siv ali zelenkast in ni pikast. Živorodna kuščarica, ki ji včasih rečejo tudi planinska kuščarica, se hrani s pajki in z različnimi žuželkami. Od teh ima najraje kobilice in muhe ter ličinke metuljev - gosenice.
Življenjski prostor živorodne kuščarice so predvsem visokogorski pašniki in travniki, kjer jo najdemo tudi nad 2000 m nad morjem. Živi tudi na gozdnih jasah in gozdnih robovih, izogiba pa se izrazito suhih mest. Redkeje nanjo naletimo tudi v nižinah, pa še takrat le na močvirnih območjih.
Območje njene razširjenosti obsega Zahodno, Srednjo in Vzhodno Evropo ter večji del severne Azije vse do obale Tihega oceana. Njena živorodnost pa ji omogoča preživetje tudi v hladnih deželah na skrajnem severu Evrope. V Sloveniji se pojavlja v visokogorju, sredogorju in na močvirnih območjih v nižinah.
Živorodna kuščarica se pari maja in junija. Samice na večjem delu območja razširjenosti – areala nosijo jajca v sebi in do avgusta skotijo 3 do 11 živih mladičev, tiste, ki živijo v južnih delih areala, pa odložijo 5 do 7 jajc.
Je najbolj plašna med našimi kuščaricami. V sili zbeži tudi v vodo in se potopi v kritje.
Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih plazilcev Slovenije, pri nas pa jo varuje tudi Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Ogroža jo predvsem izguba življenjskega prostora zaradi urbanizacije in intenziviranja kmetijstva.
Živorodna kuščarica
Zelenec
Zelenec (Lacerta viridis) je naša največja kuščarica, zraste do 40 cm, izjemoma celo nekoliko več. Njegovo telo je praviloma živo zeleno, posuto je z mnogimi črnimi pikami, ki se pogosto povežejo v mrežast vzorec. Zlasti samci imajo grlo in spodnjo stran glave izrazito svetlo modre barve. Samice in mladi osebki imajo vzdolž zgornje strani telesa dve svetli progi. Zelenec je izjemno hitra žival, zato mu le malo žuželk, ki so njegova najljubša hrana, uide.
Življenjski prostor zelenca so mejice in grmovnata ter kamnita pobočja. Rad se zadržuje na štorih in deblih podrtih dreves, kjer se dolge ure nastavlja sončnim žarkom.
Sodi med najpogostejše kuščarice pri nas in je razširjen po vsej Sloveniji. Najdemo ga vse od toplih nižinskih območij do gorskih pašnikov nad 1000 m nad morjem.
Območje njegove razširjenosti v Evropi obsega Srednjo, Južno in Vzhodno Evropo do Črnega morja.
Poleti, po parjenju, samica izleže 7 do 14 jajc, v katerih se zarodki razvijajo do avgusta, ko se mladi zelenci izvalijo. Omenili smo že njihovo izredno hitrost, ki jim pomaga pri lovu plena, enako koristna pa je pri begu pred vsiljivci. Pred človekom, na primer, se bliskovito umakne v svoje skrivališče. Po drugi strani pa se hitro utrudi in se po nekaj metrih še komaj premika. V skrajni sili se brani z ugrizom, ki ni nevaren, a je zaradi številnih ostrih zobcev boleč.
Herpetologi, raziskovalci plazilcev, so ugotovili, da v Sloveniji živita dve vrsti, ki sta si na videz tako podobni, da ju na na podlagi vidnih znakov praktično ne moremo razlikovati. To sta zelenec (Lacerta viridis) in zahodnoevropski zelenec (Lacerta bilineata), ki ju lahko zanesljivo razlikujejo le z analizami genetskega materiala.
Zelenec je v Rdečem seznamu ogroženih plazilcev Slovenije opredeljen kot ranljiva vrsta, obe vrsti pa sta zavarovani z Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah.
Zelenec
Pozidna kuščarica
Pozidna kuščarica (Podarcis muralis) je pogosta kuščarica, ki doseže velikost od 15 do 20 cm. Ima nizko glavo, s kratkim zašiljenim gobčkom in dolg ozek rep. Po hrbtu je rjava, vzdolž trupa pa ima navadno temnejše proge, na bokih sta dve temnejši progi, ki sta še posebej izraziti pri samicah, po sredi hrbta pa teče ene temnejša proga, ki pa lahko pri nekaterih osebkih povsem manjka. Spola lahko ločimo po barvi trebuha, ki je pri samcih opečnato rdeč, pri samicah pa rjasto rjav. Njeno prehrano v glavnem predstavljajo žuželke.
Življenjski prostor pozidne kuščarice so kamnita območja porasla z nizkim rastlinjem, živijo tudi na gozdnih robovih, ob poteh in v vinogradih. Najraje se zadržuje na starih kamnitih zidovih, ruševinah, lesenih stenah in skladovnicah lesa v človeških naseljih ali njihovi bližini. V špranjah in luknjah najde primerno kritje, na izpostavljenih mestih pa se greje.
Območje razširjenosti pozidne kuščarice sega od Pirenejskega polotoka na zahodu, preko Srednje Evrope, Apeninskega in Balkanskega polotoka do Črnega morja na vzhodu. V Skandinaviji in Britanskem otočju ne živi. V Sloveniji jo najdemo povsod, razen v Prekmurju.
Pozidne kuščarice se parijo spomladi, navadno aprila in maja. Nato junija ali julija v špranje ali luknje med kamni odložijo 5 do 8 jajc, iz katerih se avgusta izležejo mladiči. V naravi živijo okoli sedem let, spono pa dozorijo po dveh letih. So teritorialne živali, ki svoj lovilni revir na zidu odločno branijo pred vrstniki.
Kot ostale vrste plazilcev je tudi pozidna kuščarica v Sloveniji zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, v Rdeči seznam ogroženih plazilcev Slovenije, pa je uvrščena kot vrsta zunaj nevarnosti.
Pozidna kuščarica