Siva čaplja (Ardea cinerea) je z iztegnjenim vratom dolga od 84 do 102 cm, razpon njenih peruti pa meri od 155 do 172 cm. Siva čaplja od ostalih čapelj izstopa po svoji velikosti in krepki postavi. Zgornji del njenega telesa je bolj ali manj enotno pepelnato siv, trebušni del je sivo bel, na bokih pa ima črni lisi. Siv vrat, ki ga med počitkom popolnoma uvije, je spredaj bel, krasijo ga vzdolžne črne črte. Nad rumenim očesom teče proti zadnjemu delu glave črna proga, ki se na tilniku konča s perjanico iz treh dolgih črnih peres. Odrasle živali imajo čelo in tême popolnoma belo, medtem ko je ta del glave pri mladih osebkih siv. Njen dolg in močan kljun umazano rumene barve ima obliko bodala. Z njim spretno lovi plen bodisi iz zasede bodisi z zalezovanjem. Ure dolgo lahko nepremično stoji na bregu reke in čaka, da nič hudega sluteča riba ali rak pride mimo nje, takrat bliskovito iztegne vrat in zgrabi plen. Drugič pa na dolgih rumenkasto sivih nogah brodi ob bregu jezera ali previdno stopa po močvirju ali travniku in opreza za dvoživkami, plazilci in malimi sesalci. Njenemu ostremu vidu ne uidejo niti polži, žuželke in ptičji mladiči. Siva čaplja leti s skrčenim vratom in z iztegnjenimi nogami, zato jo lahko v letu zlahka ločimo od podobnega žerjava ali štorklje.
Siva čaplja je selivka, ki se na jug odpravi septembra ali oktobra. V manjših jatah se seli ponoči. V naših krajih lahko zimo večinoma prebrodi, zato jo v Sloveniji videvamo preko celega leta. Pozimi se našim sivim čapljam pridružijo še ptice, ki so gnezdile visoko na severu Evrope. Na gnezditvena območja se siva čaplja vrne že zgodaj spomladi in gnezdi od februarja do aprila. Znana je po tem, da rada gnezdi v velikih kolonijah. Največje gnezdilne kolonije v Evropi štejejo tudi po več sto parov, vendar pri nas večinoma gnezdi v manjših skupinah ali celo posamič. Gnezdo, v katerega se pogosto vrača leto za letom, si najrajši zgradi v krošnji visokih dreves v bližini jezera ali reke, oziroma tam, kjer se počuti varno pred plenilci. Zato gnezdi tudi v neprehodnem trstičju ali na nedostopnih skalnih pečinah.
Populacija sive čaplje si je do danes opomogla od neusmiljenega lova v devetnajstem stoletju, ko je zaradi svoje ribojede navade prišla navzkriž z ribiči in ribogojci, saj so ti svoje bazene z ribami bolje zaščitili pred njo in jo nehali preganjati. Danes jo ogrožajo zlasti nepremišljeni posegi v gozdove, s katerimi lahko gnezdišča uničimo. Tudi posegi v neposredni bližini gnezdilne kolonije lahko postanejo preveč moteči in gnezditev tam ni uspešna.
Siva čaplja