Rezultati iskanja
Puščica v desno
Togotnik

Domov / Živalski svet / Ptiči / Kljunači

Togotnik

Togotnik (Philomachus pugnax) je srednje velik pobrežnik z razmeroma velikim trupom in majhno glavo na dolgem vratu ter srednje dolgim in rahlo navzdol ukrivljenim kljunom. Togotnik je dolg od 22 do 32 cm, razpon njegovih kril meri od 46 do 60 cm. Izrazita je razlika v velikosti med spoloma, samci so opazno večji od samic. Pozimi so vsi togotniki, tako samci kot samice, podobno obarvani – trebušna stran je svetlejša, sive do bele barve, zgoraj so temnejši, rjavo sivi, baza kljuna je belo obrobljena – poleti pa je skoraj vsak ptič drugačen. To še posebej velja za samce, ki se spomladi povsem spremenijo. Odenejo se v enotno do izrazito prečno progasto črno, rjasto rjavo, oranžno rjavo ali belo svatbeno perje, ki se na vratu močno podaljša in tvori velikanski ovratnik. Peresa na glavi tvorijo ’ušesa’, bradavice na obrazu se povečajo, perje z lic pa jim odpade. Nato se zbirajo na tradicionalnih območjih, rastiščih ali lekih, kjer se bojujejo za naklonjenost samic, ki njihove borbe gledajo.

Togotnik je selivka, ki od maja do avgusta gnezdi na severu Evrope. Gnezdi na barjih v tajgi, na močvirjih in ob jezercih v tundri in na mokrotnih travnikih ob obali jezer in morja. Kar se gnezditvenega območja tiče je precej zahteven. Izbira ozemlja, kjer so gnezdišča, rastišča in območja, kjer se hrani, v neposredni bližini. Gnezdo najraje zgradi na dvignjenih predelih v gostem šašju. Za gnezdo skrbi le samica, saj se samci ta čas zbirajo na rastiščih. Boji največkrat potekajo na pobočjih poraslih s pritlikavimi vrbami in brezami. Hranijo se na deltah rek in morski obali ter na širnih celinskih močvirjih v nižinah. Po končanem gnezdenju se togotniki zbirajo v velike jate, ki lahko štejejo več tisoč osebkov, in skupaj odletijo na prezimovališča v Sredozemlju, Afriki in na Bližnjem Vzhodu. Pri nas se na svoji selitveni poti redno ustavljajo na močvirnih travnikih in jezerskih obalah, izjemoma pa tu tudi prezimijo. V času gnezdenja se togotnik hrani skoraj izključno s kopenskimi in vodnimi žuželkami. Na preletu in pozimi njegovo prehrano poleg žuželk sestavljajo še raki, pajki, mehkužci, deževniki, žabe, drobne ribe in semena žit in ostalih trav, šašev in vodnih rastlin.

Populacije togotnika ogrožajo predvsem razlitja nafte, izsuševanje močvirij in poplavnih ravnic, izkopavanje šote in opuščanje rabe tal, ki vodi v zaraščanje primernih življenjskih prostorov z grmovjem ali trstom. V prihodnosti mu napovedujejo tudi krčenje življenjskega prostora kot posledico globalnega segrevanja.

Togotnika pozimi