Rezultati iskanja
Puščica v levo
Bela pastirica

Domov / Živalski svet / Ptiči / Pastirice

Bela pastirica

Bela pastirica (Motacilla alba) je vitka ptica pevka, ki jo vsi poznamo. Na tleh ves čas ritmično dviga in spušča svoj dolg, črno bel rep in med hojo značilno pozibava z glavo. Nato se bliskovito požene za žuželko in se še hitreje ustavi ter začne razburjeno utripati z repom. Poleti ima belo čelo, sence in lica ter bel trebuh in spodnjo stran repa. Vrh glave, tilnik, ozek koničast kljun, grlo, prsi, oko in noge so črne, hrbet pa pepelnato siv. Tudi peresa na perutih so črno bela. Samica je nekoliko manj kontrastno obarvana, predvsem prehod med črnim tilnikom in njenim umazano sivim hrbtom ni tako oster kot pri samcu. Pozimi sta oba spola bolj bleda – črnina na glavi in krilih se spremeni v sivo, grlo pa v belo; le črn slinček ji ostane. Iztegnjena meri od 16 do 19 cm in je tako le malo daljša od domačega vrabca, ki pa je dosti bolj čokat in ima krajši rep.

Ta živahna ptica je aktivna čez dan, ko se na čistinah, na primer na pašniku ali pokošenem travniku, njivi, strehi ali celo asfaltni cesti oziroma parkirišču, podi za žuželkami. Te večinoma ulovi že na tleh, včasih pa se za njimi dvigne tudi v zrak.

Bela pastirica pri nas gnezdi in tudi prezimuje, zato jo lahko opazujemo v vseh letnih časih. Skodeličasto gnezdo splete iz vejic in trav ter ga skrije na primer v luknjo v zidu, pod strešnike, v kritje bršljana ali v breg reke. Živi v odprti kulturni krajini, navadno v bližini človeških naselij, rada pa ima tudi bližino vode. Naše populacije se, kot že rečeno, ne selijo, severne populacije bele pastirice pa prezimujejo na Bližnjem Vzhodu in na severovzhodu Afrike.

Bela pastirica (samec)