Drevesna cipa (Anthus trivialis) je ptica velikosti vrabca, dolga je od 14 do 16 cm. Po hrbtni strani je olivno sivo rjava s temnimi vzdolžnimi progami, po trebušni strani pa svetla. Prsa in boki okraste barve so porisani s črnimi črtami in ostro prehajajo v bel trebuh. Črne črte na njenih bokih so praviloma opazno nežnejše in tanjše od izrazitih, poudarjenih črt na prsih. Rožnat kljun s temno konico in zgornjim delom je razmeroma močen. Ostrogast krempelj na zadnjem prstu sivo rdečkastih nog je razmeroma dolg. Drevesna cipa svoje območje označuje z značilnim območnim petjem, med katerim se dvigne z vrha drevesa, nato pa se s togo razprtimi perutmi in bingljajočimi nogami spusti proti vrhu drugega drevesa. Pravzaprav jo bomo po tem vedenju najlažje ločili od podobnih vrst ptic.
Drevesna cipa je selivka, ki se spomladi vrne iz Afrike, kjer preživi zimo. Pri nas gnezdi maja in junija. Gnezdo splete iz suhih trav in koreninic, skrije ga med šopi trav na tleh, postelje pa z mehkim perjem in dlako. Ima en ali dva zaroda na leto, odvisno od okoljskih razmer, predvsem od količine razpoložljive hrane. Mladiči zapustijo gnezdo že kmalu po tem, ko se izvalijo. Drevesna cipa je aktivna podnevi. Takrat poje in išče hrano, v glavnem žuželke, pajke, stonoge, deževnike in podobne majhne nevretenčarje. Živi na gozdnem robu v odprti pokrajini, kjer se travniki in obdelana tla prepletajo z grmišči in gozdovi. Jeseni se drevesne cipe začnejo zbirati v jate in skupaj odletijo v dežele na črni celini.
Ocenjujejo, da v Evropi, ki predstavlja manj kot polovico njenega gnezditvenega območja, gnezdi več kot 27.000.000 parov. Kljub temu, da so njene populacije v nekaterih deželah sicer nekoliko upadle, drevesna cipa ni ogrožena. K temu pripomore tudi dejstvo, da je njen življenjski prostor splošno razširjen in ni ogrožen.
Drevesna cipa